Uporabne vsebine

Okrogli trebuščki - blog: Kako bo sinu ime?

Zanosila sem pri 26. letih ... Končno sem dočakala obdobje, ko sem se lahko postavljala s svojim trebuščkom. Končno sem lahko vsem povedala, da bom postala mamica. Nič nisem bila skrivnostna, prav vsem sem navdušeno zaupala, da pod srcem nosim malega korenjaka. ''Sta mu že izbrala ime?'' je vedno znova sledilo vprašanje, na katerega dolgo nisem poznala odgovora. Pri odločitvi za ime z možem nikakor nisva bila enotna, komplicirala sva sto na uro, češ da mora biti mednarodno, da se mora ujemati s priimkom, da mora biti preprosto izgovorljivo, brez črk x in y, a imela sva še en ključen kriterij – ime mora nositi globok pomen.

Že od nekdaj sem bila nekako prepričana, da bom najprej rodila hčerko, že od nekdaj sem si predstavljala, kako se bom s njo igrala čajanke in ji pletla kitke. Preprosto sem tako čutila. K temu je verjetno botrovalo tudi to, da je moji mami nekoč vedeževalka dejala, da bo dobila najprej vnukinjo. Tudi moj mož se je videl predvsem v vlogi očeta hčerki. Želel si je princesko, ki jo bo razvajal in ki bo tako lepa kot njegova žena. Ko je govoril o tem, je bil res hecen, ampak dejansko sva vseh šest let skupnega življenja bila nekako privržena zamisli, da bova najprej v porodni sobi zagledala punčko. Zanjo sva imela izbrano ime, ki pomeni jasna, glasna, svetla, slavna, čista in bistra. Kako sva do njega prišla, se sploh ne spomnim – obema je bilo všeč in pika.

Ampak vesolje nama je namenilo dečka in nič manj nisva bila vzhičena, pravzaprav sva bila zelo neučakana, da ga spoznava. Na ultrazvočnih pregledih sva se kar topila od ljubezni, ko sva ga lahko opazovala, medtem ko je on razgrajal v mojem trebuščku. Pa kako majhna pikica je bil na začetku, postopoma pa je postajal pravi mali možiček. Osupljivo, kako se je razvijal iz meseca v mesec. Ko sem vstopila v sedmi mesec, me je začela grabiti panika, ker še vedno nimava izbranega imena zanj. Oborožila sem se s knjigami o imenih, brskala sem po spletu, a do končne odločitve nikakor nisva prišla. Pomagal nama je tudi moj oče, ki je želel, da bi vnuk podedoval njegovo ime. Ker pa smo v širši družini že imeli dva majhna fantka s tem imenom (moj oče je res izjemno priljubljen pri vseh), sva z možem to ime črtala s seznama. Prijatelji so nama po SMS sporočilih pošiljali namige, kako bi se lahko imenoval najin fantič, a noben predlog naju ni navdušil. Nekateri so naju tolažili, češ da bova točno vedela, kako mu je ime, ko ga bova zagledala, ampak na to karto res nisva želela igrati.

Najino raziskovanje, skoraj na robu blaznosti, je prispevalo k temu, da ima najin sin danes ime, ki mu je zelo všeč in ga ne bi zamenjal za drugega. Všeč mu je, da je edini v razredu s tem imenom. Všeč mu je, da imajo nekateri slavni igralci prav takšno ime kot on. Ko sva končno našla top ime, sva preprosto vedela, da je točno to ime, ki sva ga iskala kot obsedena. In bilo je vredno, ker ni tako pogosto pri nas, obenem pa je lahko izgovorljivo povsod po svetu. Popolnoma ustreza sinovemu značaju, še več, ustvarjeno je zanj. Je del njega in nikakor ga ne bi mogla klicati kako drugače. Kratko ime v sebi skriva intenziven pomen - ljubljen, ljubek, resnicoljuben, prijazen že od rojstva. Nekje sem zasledila, da se z njim ponašajo osebe plemenitega rodu. No, najin fantič ni modre krvi, vendar je veliki junak vseh zgodb, ki jih piše njegovo življenje.

Nad izbiro pa so bili navdušeni tudi drugi in nihče nama ni zameril, ker nisva izbrala predlaganega imena. Vsi, ki poznajo sina, pravijo, da mu je bilo to ime namenjeno ...

Avtor: N.K. 

Photo by Victoria Borodinova from Pexels