Uporabne vsebine

Blog Okrogli trebuščki: Boj s kilogrami

Kot verjetno vsaka novopečena mamica sem upala, da se bom čez noč znebila kilogramov, pridobljenih med nosečnostjo. Žal ni šlo tako hitro in tudi starih hlač nikakor nisem mogla zapeti. Ampak slejkoprej sem se počasi začela vračati na svojo težo in zgodilo se je nekaj, kar nisem pričakovala.

 

Trdno sem bila prepričana, da bom šest tednov po porodu lahko oblekla svoje stare hlače. Verjela sem, da bom na prvi pregled h ginekologu odšla v starih oblačilih. No, to se seveda ni uresničilo in sem pač morala obleči nosečniška oblačila.

 

Moram priznati, da se sicer nisem 24 ur dnevno obremenjevala s kilogrami. Ob skrbi za dojenčka nisem imela časa ... Med nosečnostjo sem pridobila 14 kilogramov in verjela sem, da jih bom en dva tri izgubila, ker sem polno dojila in nisem imela pretiranega apetita. O, ja, jedla sem, ampak kot ptičica, zelo malo .. ko sem utegnila. Seveda vem, da to ni bilo v redu, ampak ko je bilo toliko novih obvez in sedenje za mizo ter uživanje v obroku sta bila na mojem seznamu na zadnjem mestu.

 

Osem mesecev po porodu sem začela opažati svojo vitko postavo. Vau, takšno sem imela kot najstnica. (Mimogrede, vsake oči imajo svojega malarja – trebušček ni bil več zaobljen, celulit pa je ostal, pa kaj potem.) Kilogrami so se topili in topili. Brez diete. Le gibala sem se dovolj, beri: ''vozičkala'' po ure in ure. Všeč sem si bila. ''A tako super je videti telo po porodu?'' Noro, nobene razvlečene kože, strij. Všeč, všeč sem si bila, ko sem se pogledala v ogledalo.

 

Mož me je opozoril, da mogoče takšno pretirano hujšanje pa le ni najbolje. Mogoče pa za to ni kriv moj sin, ki je ves čas visel na mojih prsih. Mogoče pa to le ni tako zdravo ... Pa sem ga ''ubogala'' in odšla na pregled ter preiskave k zdravnici. Hm, imel je prav. Pa še kako prav! Še dobro, da je pomislil na to. Ugotovili so namreč, da moja ščitnica ne deluje pravilno. In uvidela sem, da imam še nekaj simptomov, ki so nakazovali na to, vendar na njih nisem bila pozorna. Niti nočem vedeti, kaj bi lahko sledilo, če bi prepozno odšla k zdravnici ...

 

Sledilo je jemanje zdravil, obenem pa sem si začela pripravljati bolj uravnotežene  in zdrave obroke ter redno jesti. Če sme si vzela čas, da sem nahranila sina, sem si ga vzela tudi zase. Pripravljala sem si najbolj okusne jedi. Njami! Iz naše kuhinje je tako omamno dišalo, da je nekega dne soseda potrkala na vrata. Prosila me je za recept. Hahahaha ... Mene, ki nisem najbolj spretna kuharica.

 

No, moj boj je bil tak, da sem morala ustaviti izgubljanje kilogramov. In ja, posvetila sem se sebi (saj sem se kar malce zanemarjala) in svojemu zdravju. V trenutku, ko sem postala mama, sama sebi nisem bila več pomembna. Ampak otrok me je potreboval. Potreboval je mamo, ki bo imela moč in energijo. Mamo, ki bo spočita, ki bo poskrbela tudi zase. Kilogramčki so prišli nazaj, s tem pa tudi zdravje, in čez nekaj časa sem lahko zdravljenje opustila. To mi je bilo v velik poduk, da ni pomembno, ali nosim hlače, velikosti 36 ali 40, temveč to, da sem zdrava. Hvaležna sem možu, ki je bil moj alarm, da sem poiskala zdravniško pomoč pravočasno.

 

Sedaj po letih in letih sem si tudi z nekaj kilogrami več simpatična. Zmorem vse. Sem polna energije in sem kos tempu odraščajaočega sina.

Avtor: N. K. 

Fotografija: Pexels