Uporabne vsebine

Prekipevala sem od veselja, ko sem izvedela, da bo naslednjih devet mesecev v mojem trebuhu rastlo majhno bitje. Seveda sem iz dneva v dan bila manj vesela, ker mi nobene hlače niso bile prav. Ko sem dobila vabilo na tiskovno konferenco, me je zagrabila panika in sem poskušala en dan prej 'zlesti' v najbolj raztegljive hlače na tem svetu, a ni in ni šlo. Dogodek pa nikakor ni bil športno obarvan, tako da sem se morala odpovedati trenirki. Na vrat na nos sem odhitela v trgovino z nosečniškimi oblačili, s sabo pa vzela svojo modno svetovalko – mamo.

Verjeli ali ne, bila sem komaj dva meseca noseča, ko so se moja oblačila čudežno skrčila. O pridobljenih kilogramih ne bom razglabljala javno, vse je bilo v mejah normale, le moje telo se je malce preoblikovalo, tako da mi ultra ozka krila sploh niso bila kot ulita, majice pa so na enkrat postale vse tako neudobne, da v njih nikakor nisem mogla globoko zajeti zraka in izdihniti Ko sem se že odločila za nakup prvih nosečniških hlač in majic, sem si dejala, da bi bilo mogoče priporočljivo, da si umislim še številko večji nedrček. Ker podaljševanje z nekimi sponkami, vrvicami, elastikami ni damsko, kaj ne?!

Ulala, nakup je bil uspešen. Praktične hlače v nebeško modri barvi z nastavljivim pasom sem dobila, sicer sem za njih odštela pravo premoženje, ampak sem verjela, da mi bodo prav do konca nosečnosti. Definitivno sem se zmotila in se v zadnjem trimesečju obdarovala z ohlapnejšimi. Tako sem bila za tiskovno konferenco opremljena (za doma je bila tako ali tako najudobnejša trenirka). Tja sem se odpravila vsa polna pričakovanj, kako bodo vsi, ampak res vsi, opazili moj nosečniški trebuh v novih nosečniških hlačah. No, kaj takšnega se ni zgodilo, kajti bil je še vedno precej majhen in ne preveč zaobljen. Verjetno so vsi mislili, da sem se dobro najedla, pridobila nekaj kilogramov, se zapustila ali kaj podobnega. Priložnost za kramljanje o nosečniških radostih sem dobila na naslednjem dogodku, kjer smo se na kupu znašle tri nosečnice, ki smo ponosno razkazovale svoje trebuhe.

Pa saj veste, da ženske nikakor nismo zadovoljne z enimi hlačami, četudi med nosečnostjo. Ko sem prejela vabilo za poroko meni drage prijateljice, se je moja misija nakupovanja oblačil ponovila. Okus se mi je malce spremenil, postavila sem višje zahteve in na žalost praznih rok odšla domov, a mi je mami podala odlično idejo, da mi zamišljen 'outfit' sešije šivilja. Na poroki sem se naplesala v ultra lahkotnih hlačah, ki so imele v pasu vrvico, tanki majici čez boke in balerinkah. Ja, prav ste prebrali. Odpovedala sem se čevljem z visoko peto in trdno pristala na tleh, da sem se lahko vrtela po plesišču vso noč, ne da bi me pri tem bolele noge. Roko na srce, odpovedala sem se jim za kar dolgo, saj potem, ko je sin osvojil prve korake in nato ultra hitro tekanje sem ter tja, čevlji s peto niso bili dobrodošli.

Med nosečnostjo sva se s partnerjem tudi odpravila na morje in takrat sem skakala do vesolja (no, verjetno v resnici samo nekaj centimetrov v višino, ker sem bila okorna, a imela sem vsaj takšen občutek), ker so mi bile moje kopalke, ki sem jih lahko nosila pod trebuhom, še prav. Čestitam tistemu, ki si je izmislil zgornji del kopalk, nedrček z vrvicami, da jih lahko prilagodiš tudi oprsju, ki se devet mesecev vidno spreminja. Hurej, kopalke in tunika čez, pa sem bila prava kraljica na plaži za svojega partnerja. Ja, no, med nosečnostjo sem še naprej nosila 'bikinke' in ne enodelne kopalke, ker so mi pač takšne všeč. Verjetno nisem edina ali pač ...

Zdaj že vidim svojo prihodnost ... Ko bom drugič noseča, si bom od vseh prijateljic, ki so že postale mame, sposodila nosečniška oblačila in tako ne bom vsako jutro pred službo tuhtala, kaj naj oblečem v obdobju veselega pričakovanja. Police bodo polne najlepših in najudobnejših oblačil, ki bodo moj nosečniški sij le še dodatno izpostavila. Vidim to ... vidim ...

Avtor: N.K. 

Photo by Dominika Roseclay from Pexels