Uporabne vsebine

Blog Okrogli trebuščki: Tako sem premagovala jutranjo slabost

Vedela sem, da me med nosečnostjo čaka jutranja slabost. Bila sem seznanjena, da bom večkrat morala z vrhunsko hitrostjo odleteti v kopalnico, ampak da mi bo slabo že takoj, ko bom odprla oči, tega pa res nisem pričakovala. Komaj sem vstala in začela z jutranjim obredom. Še dobro, da sem bila sama doma, saj je mož že odšel v službo, tako da sem bila sebi nadležna in prava 'zmrda' med štirimi stenami.

 

Nosečnost mi je prinesla čudovite spremembe, uživala sem v tem, da sem končno imela bujnejše oprsje, da sem ponosno lahko razkazovala svoj zaobljen trebušček, da sem se lahko pohvalila z bujnejšo frizuro, da o mozoljih ni bilo ne duha ne sluha, da sem bila še bolj čustveno dovzetna za stisko drugih. Ja, to tudi to zadnje štejem kot pozitivno, kajti v tem obdobju sem prostovoljno še bolj zagnano pomagala otrokom z učnimi težavami in ko smo skupaj osvojili nerešljivo, ko so 'moji' otročki dosegli zastavljen cilj, sem bila notranje izpopolnjena in vedno znova ganjena, ko so mi z objemi izkazovali hvaležnost.

 

A to da sem prvo trimesečje vsak dan morala premagovati slabost, je bil zame res izziv. Nikakor nisem bila navajena na to, da sem se že zjutraj zbudila slabe volje, da svojih občutij in telesa nisem imela pod kontrolo. Nisem objemala straniščne školjke, ampak slabo mi je bilo tako, da niti po telefonu nisem mogla govoriti. In to se je vleklo tedne in tedne ... Dokler nisem v knjižnici naletela na kup nosečniških knjig, ki so mi postregle s številnimi nasveti. Vse spodaj našteto, kar bom navedla, je pomagalo meni, ni nujno, da bo tudi vam. Saj veste, vsaka ženska doživlja nosečnost po svoje in mora prisluhniti svojemu telesu.

 

Ugotovila sem, da je metin čaj odličen za odpravo jutranje slabosti. Mož mi ga je pripravil in pustil že na nočni omarici ob postelji, tako da sem najprej naredila nekaj požirkov tega čudežnega napitka in se potem posvetila jutranjim opravilom. Ves čas sem pri sebi imela tudi palčke, ki sem jih počasi grizljala. Začela sem vstajati tudi bolj zgodaj in še preden sem se lotila vseh opravkov, sem se naužila svežega zraka. Včasih sem si privoščila jutranji sprehod, včasih sem preprosto posedela na balkonu in meditirala. Doumela sem, da se moram zjutraj 'počasi premikati', dobesedno in potem slabost kar počasi izzveni. Prepričana sem, da je izginotju slabega občutka v želodcu botrovalo tudi to, da sem se vpisala na telovadbo za nosečnice, da sem se začela več gibati. Čez dan sem uživala več manjših obrokov, lahkih, popolnoma sem se odpovedala ocvrtemu krompirčku, tako da, bravo jaz! Prva evforija glede nosečnosti se je tudi polegla, tako da sem bila povsem sproščena in pripravljena na vse, kar mi je prinašalo to obdobje. Tako sem 'pregurala' do drugega trimesečja.

 

Pridobivala sem na teži in komaj čakala, da spoznam najinega novega družinskega člana. Prekipevala sem od energije, tudi ob šesti uri zjutraj sem že z možem delila svoje visokoleteče ideje o družinskem življenju in ureditvi gnezda. O, ja, to pa vam ob drugi priložnosti zaupam. Med nosečnostjo sta naju namreč lastnika obvestila, da bosta stanovanje prodala. Zopet sva se morala podati v iskanje najemniškega doma, kar pa je bil pravi podvig. Ker komurkoli sva omenila, da bova dobila otroka, naju je gladko odslovil.  Lahko bi takrat podlegla stresu, ampak nisem. Jaz sem na vse skupaj gledala z rožnatimi očali in bila prepričana, da se naju bo 'usmilila' dobra duša, ki nama bo zaupala, da najin otrok ne bo uničil stanovanja. Pa sva naposled našlasanjsko nastanitev? Vabljeni k branju enega izmed prihodnjih blogov.

 

Avtor: N.K. 

Photo by Leah Kelley from Pexels