Uporabne vsebine

Dr. med., spec. pediatrije Denis Baš: ''Cepljenje spodbudi naš imunski sistem, da ustvari protitelesa in spominske celice.''

Mreženje Okrogli trebuščki, ki bo za nosečnice 24. 9. 2020, bo postreglo tudi s predavanjem dr. med., spec. pediatrije Denisa Baša. Spregovorili bomo o pereči temi pri nas – cepljenju. In, kako vedeti, kaj je dobro za naše otroke? ''Pomembno je, da starši iščejo preverjene in verodostojne informacije. Največkrat je to otrokov izbrani pediater, ki mu starši tudi po raziskavah najbolj zaupajo.'' V intervjuju s strokovnjakom izveste tudi, zakaj je pomembno, da sledimo programu cepljenja po starosti otroka.  

 

Cepljenje je pri nas kar pereča tema, marsikdo si o tem ne upa na glas razpravljati. Zakaj je tako?

Težavo vidim predvsem v številnih lažnih informacijah in ljudeh, ki se imajo za strokovnjake na nekem področju, čeprav le na podlagi branja z interneta. Če so ti ljudje istočasno še vplivni in javnosti znani, potem dosegajo njihove izjave veliko publiciteto. V preteklosti se je mnenje teh ljudi enakovredno soočalo z mnenjem  strokovnjakov. Ker razpravljanje o znanstvenih dejstvih in konkretnih raziskavah, ni tako privlačno kot čustveno in senzacionalistično obarvane zgodbe, je odgovor več kot na dlani. V resnici je postala medicinska tematika, kot je cepljenje, popolnoma družbeno vprašanje.

 

Ampak zavrtimo čas nazaj. Mogoče veste, ali so imeli v daljni preteklosti starši tudi takšen odpor do cepiv?

Zgodovina nasprotnikov cepljenja se je začela že takoj po odkritju in začetku množičnega cepljenja proti črnim kozam v začetku 19. stoletja. Argumenti nasprotnikov cepljenja pred 200 leti in danes so večinoma enaki. Trdijo, da so cepiva neučinkovita, nevarna, da je bolezen bolje preboleti ter da so alternativne metode boljše od cepljenja. Hitrejše širjenje proticepilnih idej po letu 2000 je omogočila množična uporaba interneta in sodobnih digitalnih medijev.

 

Katerih bolezni danes ne poznamo in smo jih izkoreninili, zahvaljujoč cepljenju?

Leta 1977 smo imeli v Somaliji zadnji opis smrtonosnih črnih koz. Smrtnost tega virusa je bila zelo visoka, okoli 30-odstotna. Tisti, ki so preživeli, pa so imeli trajne posledice v obliki brazgotinaste kože, lahko so oslepeli ali imeli druge zaplete. Ker je bil edini gostitelj tega virusa človek, smo ga z doslednim cepljenjem izkoreninili. Na dobri poti smo tudi, da izkoreninimo virus otroške paralize, ki lahko povzroči  trajne ohromitve okončin ali odpoved dihalnih mišic. Zadnji državi, kjer se bolezen še pojavlja endemsko, sta Afganistan in Pakistan.

 

Kot pediater verjetno srečujete starše, ki niso zagovorniki cepljenja. S kakšnimi argumenti jim postrežete, da ovržete njihova prepričanja?

Takih staršev, ki bi popolnoma zavračali cepljenje, je na srečo le peščica, mogoče od en do dva odstotka. Večinoma so to starši, ki jih argumenti ne prepričajo. Tukaj je najbolj pomembno, da ti starši ohranijo stik s pediatrom in zdravstveno službo in hodijo na redne preventivne preglede ter jih poučimo o boleznih, ki ogrožajo otroka, ker ni cepljen. Menim, da se morajo zavedati velike odgovornosti in tveganj, ki jih prinaša takšna odločitev.Veliko pa imamo staršev, ki oklevajo in bi cepljenje prestavili ali odložili. Tukaj se s pravilno komunikacijo in argumenti, da je cepljen otrok bolj zdrav od necepljenega in da s cepljenjem zaščitimo otroka in skupnost, doseže veliko.

 

Kako je zakonsko opredeljeno, če starši še vedno ne želijo cepiti svojega otroka?

Zaenkrat je cepljenje proti devetim otroškim nalezljivim boleznim obvezno. Pediater mora v elektronski register cepljenja zavesti, da starši odklanjajo cepljenje. Nadaljni koraki so na strani zdravstvenega inšpektorata in postopka, ki je običajno dolgotrajen in se lahko konča s kaznijo. Predlog v novem zakonu gre v smeri, da bi bilo cepljenje pogoj za sprejem otroka v vrtce.

 

Na družbenih omrežjih in svetovnem spletu lahko zasledimo tudi številne napačne informacije glede cepljenja. Kaj svetujete staršem? Na koga in kaj naj se zanesejo?

Pomembno je, da starši iščejo preverjene in verodostojne informacije. Največkrat je to otrokov izbrani pediater, ki mu starši tudi po raziskavah najbolj zaupajo. Veliko koristnih informacij lahko najdejo na slovenski spletni strani cepljenje.info, spletnih straneh NIJZ ter tujih spletnih straneh svetovne zdravstvene organizacije (WHO), strani evropskega  (ECDC) in ameriškega centra za spremljanje nalezljivih bolezni (CDC).

 

Kako pomembno je, da sledimo programu cepljenja po starosti otroka? Kaj pa, če se preskoči kakšno cepljenje? 

Običajno začnemo otroka cepiti pri drugem oziroma tretjem mesecu starosti zato, da se razvije lastna odpornost proti boleznim, ki otroka najbolj ogrožajo v prvem letu starosti. Zaščita, ki jo dojenček prejme od mame tekom nosečnosti, po nekaj mesecih izveni. Zato lahko z določenimi cepljenji v nosečnosti  (oslovski kašelj, gripa) zaščitimo novorojenčke in dojenčke v prvih mesecih, kasneje ne več. Če na primer necepljen dojenček dobi oslovski kašelj, lahko to ogrozi celo njegovo življenje. Prav tako lahko v tej starosti bakterija hemofilus influenze ali pnevmok povzroči nevaren bakterijski menigitis ali sepso. Na vse to moramo misliti, ko želimo samo zaradi strahu odlašati cepljenja in tako otroka izpostavljati nevarnim okužbam. Da ne govorimo o ošpicah, ki veljajo za eno najbolj nalezljivih virusnih bolezni, ki močno oslabijo naš imunski sistem, posledica česar so pogosti zapleti.

 

Mnogi so prepričani, da se s cepljenjem otroku poruši obrambni sistem. To drži ali ne?

Ravno nasprotno. Cepljenje spodbudi naš imunski sistem, da ustvari protitelesa in spominske celice. To nas ob stiku s povzročiteljem (virusom ali bakterijo) obvaruje pred boleznijo in prepreči zaplete, ki bi nastale ob prebolevanju po naravni poti.

 

Proti katerim boleznim je res nujno cepiti otroka in zakaj?

Pri nas je obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim, kar opravimo z dvemi cepivi. Kombiniranim šestvalentnim cepivom, ki otroka zaščiti pred tetanusom, otroško paralizo, hemofilusu influenze b, davici, oslovskemu kašlju in hepatitisu B. Ter kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Samo nekaj dejstev. Spore tetanusa se nahajajo v zemlji in že ob manjši poškodbi kože lahko pride do infekcije, ki se lahko konča s krči mišic in odpovedjo dihanja. Oslovski kašelj povzroča večtedenske napade hudega kašlja in je lahko za dojenčke smrten zaradi odpovedi dihanja. 90 odstotkov necepljenih ljudi ob kontaktu z ošpicami zboli, značilen izpuščaj se pojavi šele četrti dan bolezni, kar pomeni, da smo ta čas virus veselo trosili naokoli. Posledice so lahko pljučnica, gnojno vnetje ušesa ali celo encefalopatija.

 

Proti katerim boleznim pa še priporočate, da se cepi otroka in zakaj?

Vedno je bolje bolezen in posledice preprečit s cepljenji, kot čakati, da otrok zboli, in upati, da ne bo imel hudih zapletov. V našem programu imamo poleg zgoraj naštetih cepljenj na voljo tudi brezplačno cepljenje dojenčkov proti pnevmokokom, triletnikov proti klopnemu meningitisu ter cepljenje deklic v 6. razredu OŠ proti HPV. Od lanskega leta imajo brezplačno cepljenje proti gripi vsi kronično bolni otroci, od letos pa tudi zdravi otroci med šestim mesecem in drugim letom starosti. Pediatri priporočamo tudi samoplačniško cepljenje dojenčkov proti rotavirusnim okužbam, proti meningokokom ter po enem letu proti noricam. Vse od naštetih bolezni lahko povzročajo zaplete. 

 

Nekatera cepljenja je treba večkrat ponoviti. Ali prvi odmerek cepiva ni dovolj močan za več let, da se ustvarijo protitelesa?

Delovanje našega imunskega sistema je zelo kompleksno. Določene bolezni, ki jih prebolimo, pustijo trajno imunost (na primer ošpice in norice), z drugimi pa se lahko okužimo večkrat (na primer oslovski kašelj, tetanus, HPV, gripa ...). Da ne bi zbolevali in imeli zapletov, smo razvili cepiva.V grobem delimo cepiva na živa in mrtva. Načeloma sta pri živih cepivih (na primer ošpice, mumps, rdečke, norice) potrebna dva odmerka v določenem razmaku, da se razvije zaščita.  Na drugi strani pa moramo z mrtvimi cepivi (tetanus, oslovski kašelj, klopni menigitis ...) za učinkovito zaščito po osnovnem cepljenju, po določenem času, dodati poživitveni odmerek. Za zaščito proti gripi pa se moramo cepiti  celo vsako sezono. 

 

Katero cepljenje priporočate nosečnicam? Kaj recimo pridobi, če se cepi proti gripi?

Proti oslovskemu kašlju po 24. tednu vsake nosečnosti in proti gripi, ne glede na trajanje nosečnosti. Obe cepivi sta za nosečnice brezplačni. Hujši potek gripe je pričakovati tudi pri sami nosečnici (zaradi spremenjengea delovanja imunskega sistema) ter pri otrocih mlajših od dveh let. Ker lahko proti gripi cepimo samo starejše otroke od šest mesecev, se zato vsem nosečnicam, ne glede na teden nosečnosti, v sezoni gripe svetuje cepljenje proti gripi.

 

Je pri nas v Sloveniji visok delež cepljenih v primerjavi z drugimi državami? Se z leti povečuje osveščenost ali upada glede cepljenja in njegove pomembnosti?

V primerjavi z evropskimi državami imamo pri večini obveznih cepljenj kar dobre rezultate. Izstopa mogoče slabša precepljenost proti ošpicam v določenih regijah Slovenije. Kar pa se tiče  priporočenih cepljenj, proti HPV in pnevmokokom pa smo s 60-65 odstotki še daleč od uspešnih držav, ki imajo okoli 90-odstotni delež cepljenih. V zadnjih letih se trend izboljšuje, vendar pa moramo na tem področju še veliko postoriti.

 

Avtor: N. K.