Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

Juhuhu, odpravila sva se na dopust. Medulin, najin sanjski kraj za počitnikovanje. Tam imajo Nejčevi starši hišo, zato je to za naju najcenejša izbira dopusta. Ni nama treba plačati nastanitve in s tem lahko privarčujeva nekaj denarja za nakup otroške opreme, kar naju seveda še čaka. Tako se nama tudi letos ni bilo treba odreči dopustovanju na morju ... Uživala sva maksimalno, no, ja ... Super bi bilo, da bi pisala o vseh najinih super aktivnostih, ampak ... velik ampak ...

Ker je bil ponoven vročinski val, so se slabosti zopet vrnile. Na žalost ... Prav vsak dan mi je bilo slabo in tako zjutraj kot tudi zvečer sem se zapirala v kopalnico. Glede na to, da grem proti koncu četrtega meseca, sem pričakovala, da je to stvar preteklosti. Da slabost sodi v prvo trimesečje. Uf, vsakič, ko sem si privoščila nekaj okusnega, me je ''zvilo'' ... In ja, počivala sem zelo veliko, tako da to ni bil vzrok. Resnično je bil zame to težek teden, čeprav sem bila na dopustu. Tudi psihično nisem bila najmočnejša. Iskala sem rešitve, kako naj slabost premagam, a vse je bilo zaman. Spraševala sem se, zakaj sodim jaz v tisto skupino (redkih) žensk, ki se morajo s tem spopadati tudi po prvem trimesečju nosečnosti.

Ker me je zelo skrbelo, sem poklicala svojega izbranega ginekologa. Svetoval mi je, naj bom do pregleda, ki ga imam 11. avgusta, doma in naj počivam. Takrat se bova dogovorila, kako bo v prihodnje. Strinjala sem se, da se po vrniti z dopusta še nekaj dni ne bom vrnila v službo. Mogoče mi bo to koristilo. Počasi se bom spet privajala na svojo vsakdanjo rutino, okolje in tempo življenja. Pravzaprav mi je smešno, ker sem bila na dopustu, da se mi je to dogajalo. Bila sem resnično na ''off'', zato srčno upam, da mi bo vrnitev domov pomagala. Rada delam, obožujem svojo službo, ampak misliti moram nase in svojega dojenčka, zato bom upoštevala ginekologovo priporočilo. Še za nekaj dni bom odmislila vse obveznosti, kar bo zagotovo težko, saj sem navajena potrpeti in iti čez vse s trdno voljo in močmi. A tokrat žal ne bo šlo ... Prisluhnila bom svojemu telesu, notranjemu čutu in se poskušala še dodatno umiriti.

Da pa ne bo v mojem dnevniku samo o težavah, naj zapišem tudi to, da sem si že izbrala voziček. Preden sva se odpravila na dopust, sem obiskala trgovino z otroško opremo, kjer sem našla popoln voziček za mojega otročka. Prodajalke so mi prijazno svetovale, pokazale so mi vse, kar me je zanimalo. V kompletu z vozičkom bom dobila še prvi varnostni sedež za avtomobil – lupinico. Voziček je res top, zadovoljil bo vse moje in otrokove potrebe ter zahteve. Pohvalile so ga že številne mamice in komaj čakam, da ga čez pet mesecev začnem uporabljati. Zakaj sem že tako zgodaj začela z izbiro vozička? Sodelavke, ki so že mamice, so mi priporočale, naj s tem nikar ne odlašam. V času korone je treba misliti na vse. Nikoli ne veš, kdaj se bodo trgovine zaprle. Lahko se celo zgodi, da mi bodo preprečili vstop, ker nisem cepljenja (samo razmišljam v tej smeri, ni nujno, da se bo to zgodilo). Dejansko pa bi lahko ostala brez njega, ker ga ne bi bilo na zalogi zaradi daljšega roka dostave. Priznati moram, da sem si tisti dan v trgovini z otroško opremo ogledala še druge stvari in v glavi sestavila seznam, kaj vse bom še potrebovala. Komaj čakam, da greva voziček z Nejcem tudi prevzet in da mu pokažem še vse preostalo. Vem, da pride  gnezditveni sindrom veliko kasneje, ampak imam občutek, da je pri meni že prisoten. Želim biti pripravljena, želim imeti čim prej vse za novega družinskega člana. In ja, tudi oblačila in otroško posteljico sem si že ogledovala. Ko prideva z morja, bova dala izdelati tudi previjalno mizo. V dnevni sobi imava popoln kotiček zanjo. Ker ni standardnih mer, je ne morava kupiti v trgovini. Hihihi, počasi ''kupčkava'' vse za otroka, čeprav je januar še daleč. Imam občutek, kot da bo kmalu novo leto in da bom kmalu v naročju zibala otročka. Nikakor si ne želim z ogromnim trebuhom skakati naokrog in urejati vse zanj, zato se bom temu posvečala že sedaj. Potihem upam, da bom do novembra imela že vse pripravljeno.  

 Photo by Ivan Samkov from Pexels