Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

Končno sem prišla domov iz bolnišnice. S šefi iz službe sem se dogovorila, da do konca avgusta ostanem doma. Tako da sem večino časa počivala in se posvečala sebi. Ker je bil spet (ja, vem, da se ponavljam) vročinski val, sem se večinoma zadrževala notri. Slabo mi je bilo še nekajkrat, ampak nikakor več tako hudo. Spala sem in spalaaaaaaaa ... Večinoma podnevi. Ker je bilo zelo vroče, sem se ponoči nenehno zbujala. Postelja je bila moj prostor. Hihihi ... Proti koncu tedna sem se le dvignila in se začela vračati v svojo rutino. Vesela sem bila kavice s prijateljico. Tudi do trgovine sem se sprehodila in odšla k staršem na kosilo.

V sredo sem imela ginekološki pregled. Ginekologu sem zaupala vse svoje težave in mu pokazala tudi odpustnico iz bolnišnice. Zatrdila sem mu, da se sedaj počutim veliko bolje. Opravil mi je tudi ultrazvočni pregled in še enkrat sem dobila potrditev, da je z mojim ''bejbijem'' vse v redu. Dojenček je primerne velikosti, posteljica se mi je ''lepo usedla''. Še enkrat mi je pojasnil, da na slabosti težko vplivam. Lahko bom poslej super, lahko pa tudi ne. Pri tehtanju sva ugotovila, da sem izgubila nekaj kilogramov. Zelo malo, ampak vseeno. Odslej bo na mojo težo še bolj pozoren, ker nikakor ne sme začeti padati. V bistvu bi morala naraščati! Naslednji pregled, ki me čaka, je predviden za 9. septembra. Pregled morfologije. Ginekolog je dovolil, da bo takrat prisoten tudi Nejc, zato se tega že zelo veseliva in komaj čakava.

V soboto sva se že zjutraj z Nejcem zapeljala v Bohinj na krajši izlet. Ohladila sem se v jezeru, kar mi je zelo prijalo. Dan je bil v primerjavi s prejšnimi v tem tednu malce bolj zanimiv in drugačen. Daleč od postelje, hihihi. Pridružila sta se nama dva njegova prijatelja, ki sta poskrbela za smeh, seveda v prijetni senci. S sabo smo imeli velike količne vode za piti (izkušnje, izkušnje ...). Plavala sem in plavala ... Dobro sem se razgibala in se napolnila z neko pozitivno energijo. Uživala sem v družbi treh fantov sto na uro.

Moram priznati, da sem se regenerirala. Telesno in duševno sem spočita. Sedaj čakam le, da vroči dnevi minejo. Jesen, kje si?! Izkušnja, da sem pristala v bolnišnici, nama je z  Nejcem vlila kar nekaj strahu in skrbi. Sedaj sva ves čas pozorna na vse znake, Nejc me nenehno sprašuje, kako se počutim. Pošlje mi nešteto SMS sporočil, ali sem jedla, ali sem pila, koliko ... Prestrašila sem ga, ker sem izgubila tudi apetit. Res nisem tipična nosečnica, ki bi oropala hladilnik. Nimam napadov lakote. Mogoče še pridejo?!

In ja, še vedno brskam po svetovnem spletu. Če bi me kdo opazoval ves dan, bi spoznal, da ves čas visim na računalniku in imam odprte strani z otroško opremo. Košarice postajajo vse bolj polne. Le nekaj klikov me loči do finalnega nakupa. Hm, razmišljam, ali bom vse to resnično potrebovala? Moram še malce počakati in razmisliti, ker absolutno vsega pa ne morem kupiti, kar mi je všeč za dojenčke.

Photo by Andrea Piacquadio from Pexels