Uporabne vsebine

Evin nosečniški dnevnik: 18. teden

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

 

Moje počutje se je zelo izboljšalo. Spremenilo se je tudi vreme. Juhej! Juheeeeeej! Nič več ni takšne vročine in zato sem pripravljena na vsakodnevne izzive. Tako, zdaj sem 100-odstotno prepričana, da sem se prve tri mesece nosečnosti soočala s slabostjo tako, kot se večina nosečnic, in se temu pač nisem mogla izogniti. Kasneje pa je temu botrovala neznosna vročina, ki je moje telo ni dobro prenašalo. Dež mi je prinesel pravo olajšanje. Oddahnila sem si ... Ponoči sem spala veliko bolje, posledično sem imela tudi več energije. Spet sem stara jaz!!! Sama sebe zopet prepoznam.

 

Včasih je nastopil kakšen trenutek, ko nisem vedela, kaj bi jedla. Nimam povsem povrnjenega apetita, ampak vseeno sem lahko pojedla malo večje količine kot prej in tudi ustreza mi raznolika prehrana.

 

Z najboljšima prijateljicama sem se odpravila v trgovine, kjer smo nakupovale stvari za dojenčka. Čudovito sta me presenetili in mi tudi kupili prvi bodi za najinega ''bejbija''. Seveda v nevtralni barvi. (Še vedno se drživa načela, da otrokovega spola ne bova razkrivala širši in bližnji javnosti.) Razmišljam celo, da bo v tem bodiju dojenček oblečen, ko bo šel iz porodnišnice domov. Tako je lušteeeeeeen.   

 

Izkoristila sem čas, ko sem bila doma in sem se dobila z mnogimi meni dragimi osebami ter si tako popestrila dneve, da mi ni bilo dolgčas. Nikakor se ne morem navaditi, da sem toliko časa v doma brez obvez. Nejc mi tudi ni prava družba, saj imajo v službi povečan obseg dela in tam preživi večino dneva. Zato sem obiskala tudi kolegice in malce poklepetala z njimi. Končno sem se videla tudi z bivšo sošolko, s katero sva prijateljici že mnogo let. In zdaj imava še nekaj skupnega – tudi ona je noseča! Predvideni datum poroda ima oktobra. Od kar sva obe v veselem pričakovanju, si nenehno dopisujeva na družbenih omrežjih, skupaj pregledujeva stvari za dojenčka, si svetujeva, sva si v oporo, razglabljava o različnih starševskih dejstvih ... Najini skupni trenutki so res super, saj imava temo, o kateri bi lahko govorili noč in dan. Fino mi je, ker bo rodila pred mano in tako bom lahko uvidela, kaj pravzaprav vse bo potrebovala za malo štručko in česa ne.

 

Ampak ona ni edina nosečnica v mojem krogu prijateljic. Veliko se družim tudi s sestro, ki bo rodila konec avgusta. Tudi z njo se pogovarjam samo še o nosečnosti, simptomih, težavah, skrbi in negi za dojenčka, dojenju, morebitnih neprespanih nočeh in še in še bi lahko naštevala. Najini pogovori so maratonski ... Pravzaprav se celotno moje življenje vrti samo okrog dojenčkov. Nosečnost, porod, poporodno obdobje, prihod iz porodnišnice ... Opazujem sestro, kako se na vse to pripravlja. Z mano je delila tudi številne informacije in novice, ki mi bodo v pomoč kot mamici.  

 

Ker imam stik z ženskama, ki mi veliko pomenita in bosta rodili pred  mano, mi bo samo lažje. Prepričana sem, da mi bosta lahko svetovali, kaj je dobro, kaj je nujno, česa ne smem pozabiti, česa resnično moj dojenček ne potrebuje, s čim lahko še počakam ... Njuni nasveti bodo več kot dobrodošli.

Photo by Amina Filkins from Pexels