Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

Kaj vse se mi je dogajalo v 19. tednu nosečnosti? Hm ... Da razmislim malce ... Moja sošolka z gimnazije je postala diplomirana babica ... sicer je že eno leto delala v porodnišnici Kranj. Vpisala je še magisterij, pravzaprav bo študirala pedagogiko in andragogiko, ker si želi poučevati babištvo oz. imeti šolo za starše. Že pred časom sva jo s prijateljico, ki rodi oktobra, prosili, da naju popelje skozi celoten postopek poroda oz. nama vse razloži in odgovori na marsikatero vprašanje. Vse tri smo se zaradi tega dobile v Škofji Loki, ker sva obe s Saro tu doma in se nama je novopečena porodna babica prilagodila. Še preden smo se usedle in začele s pitjem kave, smo se vse tri objemale, poljubljale in druga drugi čestitale. Dolgo pravzaprav sploh ni vedela, da sem noseča. Šele takrat, ko sem končala v bolnišnici na infuziji, je izvedela. Obrnila sem se na njo po pomoč in mnenje, kaj naj storim. In tako sem jo seznanila, da bom kmalu zibala. In ja, nikakor si ne želim, da kdo na takšen način izve, ampak na žalost je bila takrat takšna situacija.

No, in da se vrnem k našem srečanju. Dejansko naju je popeljala skozi celoten postopek poroda. Povedala nama je, kaj se najprej zgodi, ko prideš v porodnišnico, ali greš v triažo, ali greš v porodno sobo, ali greš domov ... Seveda, kot sem omenila, midve sva bili pripravljeni s tisoč in enim vprašanjem. ''Kaj potrebujeva vzeti s sabo v porodnišnico? Ali je porod boleč? Kaj priporočaš glede epiduralne analgezije?'' Njeni odgovori so bili zelo zanimivi in poučni. Dobili sva veliko informacij, hvaležni sva ji bili do vesolja. Dodali sva še kup takšnih vprašanj, na katere nisva našli odgovorov na spletu. No, ali pa je podano toliko različnih možnosti, da si na koncu vesel, da ti nekdo, ki ga poznaš, o tem pripoveduje odkrito, brez zadržkov, in te ozavesti o določenih zadevah.

Vse to je pripomoglo k temu, da sem izgubila strah. Kot sem prejšnjič omenila, bo moja sestra kmalu rodila in doma se o tem zelo veliko pogovarjamo. In ja, to je botrovalo k temu, da se je v meni prebudil ta strah. Oz. nevednost ... Želim si imeti odgovore, želim vsaj približno vedeti, kaj me čaka. Zato, še enkrat, hvalaaaaa, prijateljica, da si mi vse skupaj razložila. Strahu ni več. Vem, da se lahko marsikaj spremeni, da mogoče ne bo vse tako, ampak v grobem sedaj vem, kako porod poteka. Bolj mirna sem in ko bo prišel ta trenutek, se bom samo prepustila ...

V tem tednu sem tudi praznovala rojstni dan. Moj zadnji rojstni dan pred prihodom dojenčka. Dopolnila sem 24 let. Pripravila sem manjšo pogostitev in se poveselila z družinskimi člani ter prijatelji. Na meniju so bile ''naročene'' pice in celo jaz sem spekla ''lava cake'' (ki sem jih mimogrede pripravila zelo hitro). Rade volje pogostim meni drage osebe in resnično sem presrečna, ko pridejo na obisk. Všeč mi je, ko smo vsi na kupu, ker se moji in Nejčevi starši odlično razumejo. Zato je vedno takšna priložnost dobrodošla, vendar si nisem želela zastaviti prezahtevne naloge (pripravljanje narezkov, kuhanje celotnega obeda ...). Z Nejcem sva se odločila, da bo tako meni lažje – naročila sva pice. Mogoče na prvi pogled deluje, kot da nisva poskrbela za goste, ampak vsi so jo en dva tri zmazali. Hahahahaaha ... Malce sva kršila družinske običaje, ki pomenijo – poleti se peče na žaru, pozimi se pripravijo narezki. V končni fazi smo bili vsi siti in ultra zadovoljni. Pomembno je, da smo bili skupaj. Tako da je 19. nosečniški teden minil vrhunsko.

V 20. tednu se bom počasi vrnila v službo, vendar ne bom delala vsak dan. Opravljala bom delo na recepciji in jim bila v pomoč. Tako bom lažje usklajevala službo, študij in svoje zasebno življenje. Še vedno mi bo ostalo dovolj časa, da se posvetim sebi, kar je sedaj zelo pomembno, da se moje slabosti ne ponovijo. Ugotovila sem namreč – če sem utrujena, se slabost zelo hitro vrne. Tako da moram dovolj počivati. In ja, upoštevam – včasih mi mora biti tudi dolgčas, da se res spočijem.      

Photo by Craig Adderley from Pexels