Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

20 . teden ... To pomeni, da sem na polovici nosečnosti. Po eni strani menim, da je teh 20 tednov zelo hitro minilo, po drugi strani pa sem prepičana, da bo še 20 preostalih tednov zelo dolgo trajalo. Zato me prevzemajo mešani občutki.

Začel se je zelo zanimivo in burno, ker sem prvič postala teta. Moja starejša sestra Nika je v četrtek, 2. septembra, rodila deklico Nežo. Obe sta se super počutili. Porod je potekal brez kakršnihkoli komplikacij. Doma smo se vsi veselili, da novo družinsko članico prvič vidimo. Na fotografijah je bila videti zelo luštno, ''buckasta''. V soboto je skupaj z mamico zapustila porodnišnico. Pričakala ju je okrašena hiša s posebno dekoracijo. Kupili smo seveda balon, napolnjen s helijem, in napisom: ''It's a girl!'' Sama sem pripravila tudi manjše darilo zanjo, ker je ona moja prva nečakinja in sem zelo veseeeeeela. Vsi so mislili, da bo fantek, medtem ko sem jaz ves čas napovedovala, da bo punčka. Nika in Luka tudi nista vedela otrokovega spola. In resnično velja – če ti vsi govorijo: ''Fantek bo! Fantek bo!'' ti začneš podzavestno enako razmišljati. In seveda sta bila potem presenečena, ko je na svet prijokala hčerka. Sicer sta že imela izbrana tudi dekliška imena, ampak sprva se nista odločila, da bo Neža. Malce sta počakala in nato izbrala to ime. No, v soboto je novopečena družinica prišla v družinski dom. Tako sta tudi moja babica in dedek imela priložnost spoznati Nežo, svojo prvo pravnukinjo. Ata je tako pri 90. letih dobil najlepše darilo, mama pa pri 87. letih. Sploh si ne morete predstavljati, kako presrečni smo bili vsi. Stali smo v vrsti, kdo jo bo držal v naročju. Ves čas smo se fotografirali in pravzaprav na fotografijah je videti tako velika, a v resnici je tako drobna. Mali ''cukrček'', ki ga bomo verjetno vsi razvajali. Pozornost smo posvetili tudi Niki, ki se je mimogrede odlično počutila in ni imela nikakršnih težav.

Saj sem že napisala, kaj ne?! Tetaaaaaa sem! Počasi se privajam na ta čudoviti naziv. Počasi se privajam na to, da imamo novo članico v družini. Vem, da jo bom v prihodnjih mesecih veliko videvala, ker se bosta Nika in Luka za nekaj časa preselila k mojim staršem. Luka hodi v službo in ne želimo, da bi bila Nika sama z dojenčkom. Tako bodo živeli 10 oz. 15 minut stran od mene, kar pomeni, da se bom lahko velikokrat ustavila doma in jo ''pocartala''. Z Niko sva tudi dogovorjeni, da me bo naučila, kako je treba pravilno držati dojenčka, previti ... Priznam – ko sem prvič videla, kako je treba majhno štručko držati, kako je treba paziti na glavico, kje jo moraš podpreti, sem se kar malce prestrašila. Bom znala? Bom zmogla? Nika mi je pojasnila, da te v porodnišnici obišče fizioterapevtka in ti razloži, kaj je ''baby handling''. Dobiš toliko informacij, da si vse kar težko zapomnš. Tako da sem pomirjena, ker bom imela možnost, da se vsega tega naučim že prej, preden pride ''bejbi''. Januarja me tako ne bo strah, saj bom imela sveže znanje. Res res mi to zelo veliko pomeni. Seveda mi je Nika odgovorila tudi na vsa vprašanja glede poroda. Ničesar ni pozabila ... In vse to mi bo koristilo, da bom dobro pripravljena na najinega ''bejbija'', ko se bo odločil priti na svet.

Začela sem zopet hoditi v službo. Tam sem le nekajkrat tedensko. Odlično se počutim! Krasno mi je, ker sem spet v drugačnem okolju, ker nisem ves čas doma, kjer nenehno samo pospravljam in pripravljam vse na prihod dojenčka. Hm, mogoče je trenutno v najinem domu malce kaotično stanje, zato sem vesela, da lahko pobegnem tudi drugam, v službo ali na kavico s prijateljicami. Tako vsaj ne tuhtam, kaj vse še moram postoriti in kupiti.

Skratka, za mano je zanimiv teden in srčno upam, da mi ne bo več dolgčas ...

Fotografija: Pexels