Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.
Urejati sva začela dve sobi, in sicer bova najino spalnico prestavila v drugo sobo. Nastala bo tudi nova dnevna soba. Ker nimava prostornega stanovanja, sva se odločila, da bo otrok do enega ali drugega leta spal pri nama. Naprej bova pa videla, kaj nam bo prineslo življenje in v kakšni smeri bomo morali kot družina razmišljati o domu. Na pomoč sta nama priskočila oba bodoča dedka. Najprej so se ''moji moški'' lotili odstranjevanja tapet, ker so resnično že stare. Seveda sem tudi jaz zavihala rokave in pridno smo vsi delali ves dan. Aha in to je botrovalo, da sem zvečer začutila hude bolečine v križu. Spoznala sem, da sem spet pretiravala. Uvidela sem, da – čeprav imam občutek, da zmorem početi vse, kot sem nekoč, sedaj pač med nosečnostjo žal ne morem. Pozorna moram biti nase in svoje telo. Ne sme me zaslepiti to, da sem kos vsemu. Vseeno moram malce upočasniti tempo in ne delati od jutra do mraka tudi fizično. Tega se moram držati, ker me drugače ob umiritvi zvečer pričakajo bolečine. Že tako imam težave s hrbtenico in po preurejanju sobe so se bolečine osredotočile v križu. Joj, joj! Kdo bi si mislil, kam me bo pripeljalo celodnevno vstajanje, dviganje, plezanje gor in dol, čepenje, nošenje stvari ... Bila sem popolnoma izčrpana, čeprav sem mislila, da vse to lahko počnem zlahkoto. ''Moji moški'' so enotno sklenili, da ne bom več sodelovala pri urejanju sobe. Mogoče jim bom prav prišla le pri kakšni malenkosti ... Tako da sem naslednje dni bila le opazovalka ... Zanimivo je bilo to, da sem morala samo čakati in čakati ... Včasih bi lahko kakšno opravilo sama hitreje ''odkljukala'', ampak ne. Nisem smela! To me moti. Odvisna sem od drugih. Uf, to me res moti. Seveda bi se lahko urejanja sobe že lotili prej, ampak sva z Nejcem ves čas odlašala zaradi različnih obveznosti. Sem jih prosila, da se podvizajo in jo uredijo vsaj do decembra. V zadnjem mesecu želim uživati brez skrbi in težav. Takrat želim imeti že vse urejeno. Ja, ja ... seveda ste ugotovili prav. V meni se skriva mala perfekcionistka. Ne čakam do zadnjega trenutka na karkoli, ker me to nervira in to ne bi bilo dobro ne zame ne za dojenčka.
Odločila sem se, da pišem fotografinji, da se dogovoriva za nosečniško fotografiranje. Ker ne vem, koliko vnaprej je treba rezervirati termin, sem raje pohitela. Vem, da je novembra in decembra za fotografiranje veliko povpraševanje. To informacijo sem namreč zasledila pri fotografih, ki jih spremljam na Instagramu. Pri izbranem fotografu bom tako imela nosečniško fotografiranje in kasneje tudi dojenčka. To mi je Nejc kupil za rojstnodnevno darilo. Iiiiiii ... Vedno sem si želela imeti takšen spomin na nosečniško obdobje. Nikoli me še ni fotografiral profesionalni fotograf. In to sem tudi gospe omenila, a me je spodbudila z besedami, da bo za vse poskrbela ona. Med fotografiranjem me bo vodila, mi svetovala in mi tudi predlagala položaje, izraze na obrazu ... Razume, da nisem manekenka ali fotomodel in da nimam takšnih izkušenj. Po telefonu je zvenela zelo prijetno, zato vem, da se bom ob njej lahko popolnoma sprostila. Povedala mi je, da ima nekaj svojih oblek, ampak kljub temu bi bilo super, da si vzamem za rezervo tudi kakšno obleko po svojem okusu. To pomeni, da se moram v bližnji prihodnosti odpraviti po nakupih. Svetovala mi je, da se osredotočim na obleko v pastelnih barvah. Mogoče bež, rjave barve ... Ker bo fotografiranje novembra, je dejala, da so lepe obleke tudi v bordo ali rdeči barvi. Izjemno se veselim tega fotografiranja ... Komaj čakam! Izbrati morava z Nejcem še lokacijo. Predlagala nama je različne čudovite kotičke na Gorenjskem, zato bova čez vikende hodila na izlete in jih raziskovala. Prepričana sem, da bova za fotografiranje našla odličen prostor, kjer nama bo zelo všeč. Zanimalo me je, kaj bomo storili, če nam bo vreme pokvarilo načrte. Novembra nas lahko zelo hitro pričaka deževen dan. Dogovorili sva se, da se dopoldne tisti dan slišimo. Če bo slabo vreme, se lahko odločiva za fotografiranje v studiu. Če pa bova vseeno želela fotografiranje zunaj, se bova dogovorili za nov termin. Vseeno pa je po njenem mnenju bolje izbrati nosečniško fotografiranje v naravi, ker je potem fotografiranje dojenčka v studiu.
Počutila sem se super. Dejansko sem začela uživati v nosečnosti. Trebušček je že zelo opazen, skrivati ga ne morem več. Prisegam na udobna oblačila, da mi je tako ves dan prijetno v službi in doma.