Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

Nov teden ... Zagotovo ste v prejšnjih dnevnikih zasledili, da sem še študentka. Odločila sem se, da vpišem še podiplomski študij, magisterij socialnega dela. Razmišljala sem, ali bi se odločila za redni ali izredni študij. Naposled je odločitev padla. Redni študij! Izredni študij je na žalost plačljiv, hkrati pa mi bo zaradi materinstva pripadalo dodatno leto študija, kar bom lahko izkoristila. Veliko mojih vprašanj se je začelo z občutki, ali bom vsemu kos, ali bom uspela narediti vse do danega roka. V meni se je prebudila tesnoba ... To je seveda zopet vplivalo na moje zdravje. In spet so se pojavile moje slabosti, ki niso samo jutranje. Še enkrat sem spoznala, da moj stres na koncu vedno vodi v številno ''objemanje'' straniščne školjke in vedra. Joj, prejoj ... Ko se tako slabo počutim in nenehno bruham, dojamem, da sem dosegla svoj višek zmožnosti. Takrat se moram ustaviti in premisliti. In prav to se mi je spet zgodilo v 24. tednu. Poiskati sem morala rešitev. Lažjo pot v mojem vsakdanjiku ... Ne sodim med tiste nosečnice, ki bi bile vseh devet mesecev brezskrbne. Znašla sem se v številnih situacijah, ki jih ne morem sama ''procesirati'' in ''obdelati''.

In tako sem veliko, veliko razmišljala o študiju ... Pisala sem nekaterim profesorjem, se pozanimala, kako naj se vsega skupaj lotim. Odgovore še čakam ... Ampak, če bom v naslednjih dneh videla, da nikakor ne zmorem, se bom do januarja, dokler se ne rodi ''bejbi'', posvetila pisanju magistrskega dela, naslednje leto pa samemu študiju. No, na koncu seveda obstaja tudi možnost, da se bom potem vseeno odločila za izredni študij. Hm ... eno leto študija stane 3.000 evrov. Je drago, ampak je pouk v tem primeru samo ob petkih, izjemoma tudi ob sobotah. Tako bi imela dovolj časa, da se med tednom posvetim dojenčku in sebi.

Teden je bil delovno zelo naporen. Veliko sodelavk je bilo odsotnih, zato sem bila jaz ves čas prisotna. Delo, delo, delo, pa spet delo, delo, delo ... In ja, posledično me je začel zelo boleti križ. Spet. Tudi ponoči nisem mogla spati dobro. Svojim vodilnim sem zaupala, da težko opravljam ceodnevne izmene. Da se to preprosto odraža na mojem zdravju. Deset ur dnevno dela je zame prenaporno. Delam s super ekipo, ampak moje telo ne zmore več in potrebujem čas za počitek. Potrebujem svoje minutke in urice za ležanje na sedežni ter gledanje televizije. Potrebujem sprostitev! Dobro mi dene tudi sprehod ... Nikakor moji dnevi ne smejo biti podvrženi samo delu in prisotnosti na predavanjih.

S svakom, ki je osebni trener, sem se dogovorila, da bom začela spet telovaditi. Za mano je že prva ura telovadbe. Hurej, ponosna sem sama nase. Odločila sem se, da bom telovadila prek aplikacije Zoom, saj se mi potemtakem ni treba voziti v ljubljanski fitnes. Delala sva vaje za dihanje, krepila trebušne mišice, ki so zelo pomembne pri samem porodu oz. imajo veliko vlogo pri njem. In tako se bova vsak teden enkrat skupaj razgibala. Enkrat tedensko pa bom samostojno vse vaje ponovila. Pomagal mi bo, da bom svoje telo vrnila v pripravljenost, kot je bila pred nosečnostjo in vsemi težavi, s katerimi sem se soočala. Zavedam se, da je porod fizično in psihično naporen, zato želim biti čim bolj pripravljena. Hvaležna sem trenerju, ker mi bo pri tem pomagal in mi olajšal vsaj eno skrb. In priznam, telovadba mi ustreza, saj tako dobim dodatno energijo in moč. Vaje so resnično prilagojene meni osebno, tako da se ne pritožujem. Hvaaaaaala, dragi svak!

Photo by Pavel Danilyuk from Pexels