Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

To je bil zadnji teden v oktobru. To je bil zadnji teden, ko sem delala in hodila na fakulteto. Veselila sem se, da ta teden mine in pride november. V službi sem se dogovorila, da bom delala samo še en dan v tednu. Ugotovila sem namreč, da mi je prenaporno opravljati delo in hoditi na fakulteto v istem obdobju. Spoznala sem, da nimam nič časa zase. Bila sem utrujena, vse me je bolelo, prav tako sem bila zelo slabe volje. Nisem si želela, da konec nosečnosti preživljam tako. Super je, da tudi jaz delam in imam svoj denar, ampak pravzaprav sva se z Nejcem dogovorila, da moram na prvo mesto postaviti sebe in najinega dojenčka. Slabosti so se vrnile in zato vem, da je bil tempo prehud. Nisva si želela, da pride do hujših zapletov. Tudi brez mojega zaslužka bova lahko preživela.

To je bil teden, ko sva kupila voziček v zelo priznani otroški trgovini. Zraven sva dokupila lupinico, Isofix in športni del vozička. Zelo sva zadovoljna z vso otroško opremo. Voziček je točno takšen, kakršnega sva si želela. Izkoristila sva ugodnosti ob tednu otroka. Nanj sva čakala kar nekaj časa, ker so morali določene stvari še pripeljati iz drugih skladišč. Prodajalka nama je zaupala, da se bodo cene v prihodnjih tednih in mesecih zvišale, ker so resnično zaradi situacije s koronavirusom nastopile težave pri dobavi materiala in ostalih stvari. Ujela sva pravi trenutek, saj tako nisva najinega proračuna zelo ''oškodovala''. In ja, odločila sem se za nov voziček. Lasten, ne rabljen. Novo lupinico, ne rabljeno. Tako da te večje stvari sva kupila nove, nekatere ostale manjše stvari bodo za dojenčka vseeno rabljene, določene pa si bova celo sposodila. Seveda razmišljava že vnaprej in tako bo nov voziček zagotovo dober še za druge otroke. Hahahaha, še nisem rodila, pa že razmišljam o drugem otroku. Ja, ko bo prišel pravi čas si želiva še enega otroka ali več njih.

Teden je bil tudi zanimiv zato, ker sva se s sestro Marušo lotili manjšega projekta. Zamislila sem si, da ''izkoristim'' svoj okrogli trebušček. In ker je bila noč čarovnic, sem si zaželela poslikavo trebuščka. Na njem naj bi bila buča! In tudi je bila! Hahahaha ... Odšla sem v trgovino in kupila barve za poslikavo telesa. Pri poslikavi mi je pomagala Maruša. Trebušček sem si namazala s kremo, nato pa se je Maruša prelevila v umetnico. Zelo dobro ji je šlo od rok, pri tem sva se zelo zabavali. Takrat naju je obiskala tudi njena kolegica Zarja, ki se ljubiteljsko ukvarja s fotografiranjem. Nastale so čudovite fotografije, ki mi bodo ostale za večen spomin. Natisnila jih bom in jih shranila v albumu, ki ga urejam zase, za Nejca in dojenčka. Naj ve, da sem bila ''kul'' mami, ki je kdaj pa kdaj naredila tudi kaj malce nenavadnega. Moja mami ob poslikavi trebuščka ni vedela, ali naj se smeje ali zgraža. Pokazala sem se tudi babici in dedku. Stara sta 90 let. Dedek me je vprašal, ali sem si na trebuh narisala jabolko. Hahahahaa ... Vsa družina se je zabavala na moj račun. Tudi Nejc je užival pri tem in že razmišlja, kaj bova storila za božič. Zame poslikava ni nesmiselna, kvečjemu obratno. Povezala nas je in še enkrat smo se vsi skupaj imeli fantastično. Dan smo si popestrili s poslikavo mojega okroglega trebuščka. Tega se zagotovo ne spomni vsakdo. Še enkrat moram poudariti – vesela sem, ker sem se odločila za to in hvaležna sem Maruši, ker mi je pomagala pri uresničitvi te ideje. Mogoče za božič ponovimo ... Samo tematika poslikave bo morala biti drugačna ... Zbiram ideje. Če ima kdo kašno idejo, mi jo sporočite in z največjim navdušenjem jo bom udejanila.  

Photo by Volker Thimm from Pexels