Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.
Hm ... da malce razmislim ... No, zgodilo se ni nič posebnega, ali pa tudi ... Hahahaha ... S prijateljicama Urško in Špelo sem imela na fakulteti interaktivno predstavitev za ostale sošolke in sošolce. Trajala je 45 minut. Nanjo smo se odlično pripravile. Naredile smo zanimiv Power Point. Se mi je pa zataknilo, ko sem morala prosto pripovedovati. Čeprav je na prvi pogled 45 minut veliko, smo imele ogromno materiala pripravljenga, zato je bilo težko vse skupaj stisniti v tako kratko časovno obdobje. Govoriti smo morale resnično zeloooo hitro. In jaz, priznam, sem imela takrat težave s pljuči. Zadihala sem se ... Načeloma nikoli nisem imela težav z javnim nastopanjem, ampak zdaj mi je to predstavljajo velik izziv. Zato sem se vmes med predstavitvijo ustavila. Seveda sem se vsem zbranim iz srca opravičila. Popila sem nekaj požirkov vode in nadaljevala. Opazila sem, da me dolgotrajno govorjenje zelo utrudi. Imam občutek, da mi otroček pritiska tudi na pljuča.
S profesorico tega predmeta in ostalimi sem se dogovorila, da predavanja spremljam prek Zooma. Razlog so okužbe s koronavirusom, ki jih je v tem času ogromno. Odločila sem se, da jih prosim za to možnost. Fakulteta je namreč poslala dopis, da vsi, ki so v samoizolaciji ali karanteni, imajo možnost do predavanj prek Zooma. In če lahko oni tako spremljajo, potem mogoče lahko tudi jaz. Hvaležna sem vsem profesorjem, saj so odobrili mojo prošnjo. Tako mi je sedaj veliko lažje. Privarčujem pri vožnji v Ljubljano. Prav tako mi ostane veliko več časa za prostočasne aktivnosti. Predavanja tako lahko spremljam na varnem, v svojem domačem okolju. Vmes grem lahko do hladilnika ali stranišča. Lahko ležim na postelji, če imam bolečine v križu ... Resnično sem vesela, da so vsi tako razumevajoči in so pripomogli k temu, da me je sedaj manj strah pred možnostjo okužbe s koronavirusom.
Ja, ampak ni vse tako lepo ... Vseeno sem zbolela. Imela sem virozo z rahlo povišano telesno temperaturo. Borila sem se s hudim prehladom. Preiskusila sem vse, kar bi mi pomagalo pri nenehnemu izcedku iz nosu, bočinah v žrelu in kašlju. Informirala sem se na svetovnem spletu. In zopet sem naletela na kopico podatkov, kaj lahko v času prehlada kot nosečnica uživam in česa ne smem. Najtežje mi je bilo prvo noč, ko sem zbolela. Nisem spala niti dve uri neprekinjeno. Celo panične napade sem imela zaradi tako zamašenega nosu in bolečin v žrelu. (In tudi takrat sem imela občutek, da imam stisnjena pljuča.) Nejc me je ves čas miril in končno sem zatisnila oči okrog pete ure zjutraj. Celotno dopoldne sem prespala. Nato sem se odpravila v lekarno, kjer sem dobila fiziološko razstopino. Ampak meni ne pomaga ... Zato sem na koncu posegla po pršilih za nos. Sicer mi jih je v lekarni odsvetovala, ampak v pogovoru z drugimi nosečnicami, ki so se že soočale s prehladom, sem spoznala, da meni in otročku ne bodo škodovala. Tako sem si vsaj lahko očistila nos, posledično sem lažje dihala in kar je najbolje – spaaaala sem vso noč. Zelo mi je pomembno, da se zjutraj zbudim naspana in spočita, ker le tako lahko ''preguram'' dan. Prisegala sem tudi na inhalacije, večje količine čajev, domač med in limone. Dodatnih zdravil v nosečniškem obdobju ne smem uživati, zato so dobrodošli ''babičini'' zvarki. Dojenček je kljub mojemu prehladnemu obolenju zelo živahen. Ves čas veselo brca v mojem okroglem trebuščku. No, še posebej je aktiven ob večerih, ko se odpravljam v posteljo. Takrat ima on svojo zabavo. Čez dan pa pridno spančka. In malce me je strah ... Pravijo, da bo otroček imel takšen ritem tudi po rojstvu. Hm ... Me čakajo neprespane noči? Bo čez dan velik zaspanec? No, bova pa skupaj ponoči ''žurala'', čez dan pa spala. Samo ne vem, kako bo to všeč Nejcu, ki bo moral vsako jutro vstati in se odpraviti v službo ... Hihihi ...
Photo by Vlada Karpovich from Pexels