Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

V tem tednu je vsa moja družina zbolela zaradi koronavirusa. Zboleli so moja enomesečna nečakinja, sestra, svak, mami in oči. Zato sem jim na daleč pomagala. Vozila sem se k njim domov. Nikamor niso smeli iti, zato sem jim jaz prinašala stvari. Videli smo se skozi okno. To je prvič v življenju ... To je prvič, da dolgo nisem mogla biti v njihovi bližini. Resnično je to bilo zame zelo čudno obdobje. Ustrašila sem se, saj sem spoznala, da lahko za korono zbolim tudi jaz. Še bolj pazim in sem dosledna pri umivanju rok, razkuževanju, izogibam se množicam ... Ne želim zboleti. Ne želim zboleti, ker ne vem, kako bo bolezen vplivala name in otročka. Kako močne simptome bi imela, kako bolna bi bila zares ... Nekateri so samo prehlajeni, drugi končajo v bolnišnici ... Ne želim zboleti. In zdaj res ne hodim več na fakulteto. Tam bi bila skupaj z ostalimi študenti zaprta v majhno predavalnico brez oken, tako da se ne želim izpostavljati dodatno. Še enkrat sem se pisno dogovorila s profesorji, da lahko vse obveznosti opravljam na daljavo.

Moje noči so se začele krajšati ... Nikakor ne morem več tako dobro spati. Z Nejcem se šaliva, da se moje telo pripravlja na dejstvo, da bom ob prihodu dojenčka večkrat vstajala ponoči. Zato sem čez dan zelo utrujena. Tako me lahko okrog 12. ure še vedno ujamete v pižami med gledanjem televizije kar iz postelje. Če ponoči ne vstajam zaradi odhoda na stranišče, potem me peče zgaga. Če nimam teh tegob, dojenček v mojem okroglem trebuščku brca in brca, zradi česar tudi ne morem zatisniti oči. Tako da se včasih tudi čez dan uležem in se vsaj malce naspim, da dobim dovolj moči in energije za vsa opravila. No, včasih tega nisem počela, sedaj pa mi je to prišlo kar v navado ... Verjela sem, da potem ne bom mogla spati ponoči. Občutek sem imela, da sem potem še bolj utrujena, če sem si privoščila čez dan lepotni spanec. No, med nosečnostjo očitno moje telo potrebuje več počitka. Bližam se predvidenemu datumu poroda in mogoče je to tudi vzrok ...

Največja dogodivščina v 31. tednu pa je bila ta, da sva odšla na nosečniško fotografiranje. Dogovorila sem se s fotografinjo, ki mi jo je priporočala prijateljica Sara. Fotografiranje je potekalo ob jezeru Jasna v Kranjski Gori. Pred tem sta me uredili prijateljici Urška in Špela. Imela sem popolnoma ravne lase (hvaležna sem za sodobne pripomočke) in bila sem čudovito naličena. Ker je bilo fotografiranje plačljivo, sem želela biti resnično urejena. Tako sem se tudi boljše počutila. Kupila sem si tudi oprijeto pulover obleko v sivi barvi, primerno za ta letni čas. Skrbelo me je, da me bo zelo zeblo, zato sem s sabo vzela tudi toplejšo jakno. Nejc se je tudi lepo uredil. Oblekel je kavbojke, srajco in pulover. Fotografinja je bila super, zelo zabavna. Hm, midva nisva nadarjena za poziranje pred fotografskim objektivom ... Ampak na podlagi njenih usmeritev nama je šlo odlično. Pokazala nama je tudi druge fotografije, da sva dobila občutek, kako bo vse skupaj videti. Imeli smo se fantastično, ogromno smo se smejali. Posneli smo veliko različnih scen. Na nekaterih posnetkih sva bila skupaj, na drugih sem bila jaz sama. Vmes sem se tudi preoblekla, ker je tudi ona imela s sabo nekaj oblek. Izbrala sem lahkotno, svetlo modro obleko in čipkasto jopico. Preoblekla sem se zunaj, le Nejc me je malo zakrival z jakno, da me niso vsi videli razgaljene. Bila sem ''v elementu'', vseeno mi je bilo. Sploh me ni zeblo ... Mislim, da so nastale čudovite fotografije. Vreme je bilo sončno, ampak fotografi niso prav navdušeni nad njim. In imeli smo srečo, da je počasi zahajal, a je bila vseeno lepa svetloba. Po petih delovnih dneh bova dobila te fotografije. Zelo sva neučakana ... Ko se bo rodil dojenček, ji bom sporočila in potem bomo imeli še družinsko fotografiranje v njenem studiu. Razložila mi je, da je takšno fotografiranje super izvesti do 12. dneva po otrokovem rojstvu, ker takrat še veliko spi. Komaj čakam ...    

Photo by This Mood from Pexels