Uporabne vsebine

Evin nosečniški dnevnik: 33. teden

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

 

To je bil tako dober kot tudi slab teden. Pa začnimo pri slabem delu ... Dobrega pustimo za konec ... Slab je bil zaradi tega, ker sem imela pet dni migreno. Z avro. Pred nosečnostjo sem imela migreno enkrat ali dvakrat letno. Ves ta čas, ko v meni raste otroček, pa me je kdaj pa kdaj bolela glava, ampak prave migrene nisem imela. Zdaj pa je bilo isto. Najprej slabo vidim, potem se mi pred očmi začne bleščati. Dobim tudi mravljice v levi roki in mravljinčenje se nato širi do obraza. To vpliva tudi na moj govor in težko izgovarjam besede. Prisotno je tudi bruhanje, seveda pa tudi močan glavobol. Ponavadi sem si pomagala z zelo močnimi zdravili, sedaj pa jih ne smem vzeti zaradi nosečnosti. Zato sem trpela ... Nejčeva in moja družina sta v tem tednu zelo skrbeli zame. En dan je prišel pome oči in me odpeljal v Pirniče, kjer je mami prevzela vlogo negovalke. En dan je Nejc ostal doma in ni šel v službo. Kuhal mi je in mi pomagal pri vsem. Hvaležna sem vsem - tudi tašči, ki je prav tako skrbela zame. Resnično nisem mogla poskrbeti sama zase. Roke me niso ubogale. Videla nisem ničesar. Res nisem mogla početi ničesar. Prinašali so mi zdravila (blaga, ki jih lahko jemljem v nosečnosti), me masirali po čelu ... Ne bom pozabila odlične kavice, ki mi jo je skuhal tast. Prepričana sem, da mi je pomagala, ko sem imela zelo nizek pritisk. Mami je narezala krompir in mi ga položila na čelo, da me je hladil.

 

V petek sem odšla na pregled k osebni zdravnici. Dejala je, da nekaterim ženskam hormoni pomagajo in jim zmanjšajo število migren. Drugim nosečnicam pa hormonsko neravnovesje povzroči še pogostejše in močnejše migrene. Priporočala mi, da se večkrat sproščam in si vzamem čas zase. Res nisem imela zelo napornega tedna, razen to, da je najin dom dobival pravo podobo - prišlo je pohištvo za dnevno sobo. Tako da ne vem, kaj je botrovalo migreni. No, mogoče sem se bolj intenzivno pripravljala na dojenčka in je vse skupaj negativno vplivalo name. Zdravnica mi je dala napotnico za laboratorij. Vzeli so mi kri. Ostalo je bilo vse v redu. Dogovorili sva se, če bo migrena prisotna še čez vikend, da jo pokličem. Ampak v soboto in nedeljo sem se počutila bolje ...

 

Že prej sem se dogovarjala s sestro Marušo, da v soboto obiščeva največjo trgovino s pohištvom v Ljubljani. Dopoldne me je prišla iskat s svojim avtomobilom in sva se odpravili po nakupih. Jaz sem potrebovala kar nekaj stvari za dom, ona pa je bila na misiji za miklavža. Nato me je zapeljala še domov. Ves čas je govorila, da se ji zelo mudi, da ima potem še odbojkarsko tekmo. Ko sem vstopila v stanovanje, me je pričakala snaha Nastja. ''Eva, pridi v pralnico. V sušilnem stroju si pozabila oblačila.'' Zatrjevala sem ji, da jih nisem. Tuhtala sem, ali me že daje nosečniška pozabljivost. In potem je še tašča rekla: ''Eva, to ni naše perilo. To je tvoje perilo!'' Jao, čisto sem bila izgubljena. Nikakor se nisem mogla spomniti ... Ampak sem ju ubogala in sem odšla v pralnico, kjer sem vse pregledala in nisem našla ničesar. No, potem me je Nastja usmerila v kletno kmečko sobico, kjer je postavljena velika miza. Tam so me čakale moje sošolke, sestrične in prijateljice, ki so mi pripravile zabavo za nosečnice. Zavpile so: ''Presenečenje!'' Vau, res sem bila presenečena. Sploh nisem slutila. Ja, vedela sem, da jo bom enkrat imela, ampak nisem vedela, kdaj bo. Pripravile so odlično pojedino in pester nabor igric. Z vsako sem se fotografirala. Super je insta fotoaparat, tako da fotografije že imam. Prijateljica je naredila čudovito sliko, na kateri je slonček z baloni. Na vsakega je ena izmed prisotnih nekaj napisala. Sedaj imam zbrane njihove čudovite misli. Za darilo so mi prinesle zložljivo plezalo za otročka. Imele smo se super! Res sem bila presenečena in nikoli nisem pomislila, da me je sestra zvabila po nakupih ravno zato. Še danes se zaradi tega doživetja smehljam ... Čudno mi je, da nisem ugotovila njihove namere. Vse je skrbelo, da bo zabava padla v vodo zaradi moje migrene. Toda na koncu se je vse dobro izšlo. Vesela sem, da je bila zabava za nosečnice že zdaj. Zvečer sem bila zelo utrujena in ne vem, kako bi bilo, če bi se odvila tik pred porodom. Verjetno se bom takrat še hitreje utrudila.

 

Naslednji dan nas so nas v Pirničah obiskali parkeljni in Miklavž. Tako da je bilo tudi takrat zelo zabavno. Dobili smo veliko daril. Moja nečakinja Neža je prvič videla Miklavža, za dokaz bo imela fotografijo. Je še tako majhna, da se vsega skupaj verjetno niti zavedala ni. Naslednje leto pa bo naša družina številčnejša in bo z nami 'miklavževal' še najin 'bejbi'. Naša praznovanja bodo vedno bolj zabavna ...

Photo by Kampus Production from Pexels