Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

Oh, moje migrene so se nadaljevale ... Nisem mogla več čakati, da bolečine minejo same od sebe. Morala sem ukrepati. Odločila sem se za Bownovo terapijo. Pisala sem elektronsko pismo tudi v porodnišnico, kjer sem se prijavila za akunpukturo, kot pripravo na porod. Zanimalo me je, ali mi lahko akunpuktura pomaga pregnati migreno. In dejansko sem pri obeh dobila pozitiven odgovor, da tovrstni terapiji pomagata.

Najprej sem se v sredo odpravila na Bownovo terapijo, ki je poskrbela za mojo popolno sprostitev. Še isti dan sem opazila pozitivne učinke. Verjamem, da je to takšna terapija, v katero moraš verjeti, ampak jaz sem se počutila odlično. Migrena je čudežno izginila. Terapevtka me je sicer opozorila, da ima prva terapija malce bolj kratkotrajen učinek in da je povsem mogoče, da se bo migrena čez nekaj dni ponovila. No, in res, čez nekaj dni sem imela glavobol ...

Sledila je še akunpunktura v porodnišnici. Srčno sem si želela, da mi karkoli pomaga. Izkoristila bom vsako priložnost, ki me lahko povede k brezbolečinski nosečnosti, četudi moram vse to dodatno plačati. Nočem ves čas biti v krču in se spraševati, kdaj me bo zopet obiskala migrena. No, v porodnišnici me je sprejela anesteziologinja, ki mi je naredila 20-minutno terapijo. V različne točke na telesu mi je zapičila iglice. To čisto nič ne boli. Pred 10 leti sem bila prvič na akunpunkturi in tudi takrat je bila vzrok migrena. Dejala mi je, da mora paziti, kam zapiči iglice, da ne sproži poroda. V mislih je ves čas imela, da sem v 34. tednu nosečnosti in moram vsaj še dva, tri tedne počakati, preden spoznam svojega ''bejbija''.

Naslednje dni sem se počutila super. Pazim, da se trudim spiti zadosti tekočine. V svoj vskdan sem vključila veliko aktivnosti, ki me sproščajo. V soboto smo z Nejcem, sestro Niko, nečakinjo Nežo in svakom Luko odšli v Bohinj. Sprehajali smo se po soncu in občudovali zasneženo pokrajino. Sestra je še tekla na smučeh, medtem ko smo ostali ''vozičkali''. Sprehajali in sprehajali smo se. Kratek izlet je bil prekrasen!

Končno vam lahko porčam, da z Nejcem zaključujeva z opremljanjem stanovanja. Skoraj vse je že pripravljeno za prihod novega družinskega člana. Nejčev prijatelj nama je prijazno odstopil otroško posteljico, saj je njegov otrok ne potrebuje več. Kupila sva novo vzmetnico in zdaj sladko čakava, da nama jo v naslednjih dneh pripeljejo. In ja, tudi oprala sem vsa oblačila za dojenčka. Jupiii! In ne samo to. Tudi vse sem zložila v predalnik. V prihodnjih dneh moram še kupiti le nekaj malenkosti, predvsem v lekarni. Potrebovala bom fiziološko razstopino za nego popka, vlažilne robčke, plenice ...

Torbo imam za porodnišnico že skoraj pripravljeno. Vsak dan dodam še nekaj, kar menim, da bom rabila. Imam pa dilemo ... Ne vem, kako velika oblačila za dojenčka naj vzamem s sabo. Moja kolegica in sestra sta imeli pripravljeno velikost oblačila 56, toda njuna novorojenčka sta bila tako drobcena, da sta plavala v teh oblačilih. In na koncu se je pri njima izkazala prava izbira bodi velikosti 50. Verjetno bom s sabo vzela kar nekaj kosov oblačil, različnih velikosti, in se bom v porodnišnici odločila, katera bodo idealna za ''bejbija''.  

Zdaj sva z Nejcem popolnoma pripravljena in čakava ... Nestrpno ...

Photo by Anthony Shkraba from Pexels