Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

V tem tednu se je vse vrtelo okrog priprav za praznike in praznovanje božiča. Z Nejcem sva v najinem domeku postavila smrekico, na kateri visi prav poseben okrasek. Je v obliki otroških nog, na njem pa je zapisano leto 2022. Šalila sva se: ''Kaj pa, če se rodi še letos?'' Potem ta okrasek ne bo imel pravega pomena ... Hihihi ... Ta okrasek je kupljen z namenom, da bo otrok imel krasen spomin. Okrasek, ki ga bo lahko vsako leto obesil na smreko. To bo njegov/njen slavnostni okrasek.

Teden sem preživela v družbi prijateljic. S Špelo in Urško sem se dobila na tradicionalnem predbožičnem kosilu. Izbrale smo fino restavracijo. Privoščile smo si res okusne jedi. Čas nam je med pogovarjanjem zeloooo hitro minil. Tudi obdarovale smo druga drugo. Vesela sem, da si vzamemo čas za naše druženje. Obe sta namreč zelo zasedeni, obiskujeta fakulteto in hodita v službo, zato so naša srečanja izredno dragocena. Vprašanje pa je, koliko prostega časa bom imela jaz po rojstvu otroka. Zato sedaj izkoristimo vsak trenutek, ko smo vse proste.

V četrtek sem se oglasila pri prijateljici Sari, ki je povabila tudi Ajdo in Evo. Pri njej smo se dobile, ker ima dvomesečno hčerko Tajo. In je tako najlažje izvedljivo naše druženje. Naročile smo pice, gledale televizijo, se zabavale. Večer je bil prečudovit. Vesela sem bila, ker je bilo v domačem okolju. Tako sem lahko jaz tudi malce vmes ležla na sedežni. Včasih se natakarji šalijo, če se mi mudi domov ali v porodnišnico, ko stojim ob mizi in ne sedim. Ampak težko sedim dlje časa, saj me dojenček pošteno ''špika'' v rebra. V gostilni se res ne obremenjujem – malo sedim, malo stojim, malo se sprehajam gor in dol ... Nihče me ne gleda čudno, saj je moj trebušček resnično že velik.

Imela sem pregled pri ginekologu. Z dojenčkom je vse v redu. Dejal je, da je malce bolj okroglo dete. Opozoril me je, da ne smem pretiravati s sladkimi jedmi. Seveda me to skrbi, kajti jaz sploh nisem ljubiteljica sladkarij. Že na splošno ne jem veliko – od zadnjega pregleda sem pridobila le en kilogram. Tako da sem zdaj vse skupaj pridobila šest kilogramov, kar menim, da ni veliko. Kako bo po praznikih, pa ne vem ... Zdaj bom še bolj pozorna pri tem, kaj jem in pijem, ampak načeloma se ne bom obremenjevala s tem. Ginekolog je poudaril, da je pravilno obrnjen dojenček, pokazal mi je, kje ima zadnjico, nogice ... Veliko sem ga spraševala, ker sem zelo radovedna. Zanimalo me je, kaj so ''izbokline'' na mojem trebuščku. In sedaj vem, da je na desni strani mojega trebuščka njegova zadnjica. Z Nejcem se šaliva, da dojenčka božava, trapljava po zadnjici. In potem se skrije ... Zelo živahen dojenček je, kar je tudi prav. Čeprav me že zelo boli, še posebej, ko se ''zaleti'' ali brcne v moja rebra. Imam občutek, da bo močan dojenček.

Božič sva najprej preživela z mojo družino. Imeli smo se super, veliko smo se fotografirali, da bomo imeli prečudovit spomin za otročka. Kdo ve, če bom še kdaj za kakšen božič imela tako velik trebušček?! Tako da te fotografije bodo resnično nekaj posebnega. Fotografirala sem se tudi z nečakinjo Nežo, ker je to bil njen prvi božič. Izmenjali smo si darila. Mami je pripravila odlično večerjo, ne spomnim se več, koliko hodni meni je bil. V glavnem, jedli smo in jedli ... Preveč. Nato sva odšla še na obisk k Nejčevi družini. To je že tradicija. Najprej večer preživiva pri mojih, nato še pri njegovih. Prekrasno smo preživeli božični večer in praznike ...     

Photo by Katalin Fábián from Pexels