Uporabne vsebine

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

Ta teden je bil pri nas še vedno posvečen koronavirusu. Tudi Nejc je bil na testu pozitiven. Počasi sem pričakovala takšno novico. Ja, prvič je bil negativen, vendar sem menila, da takrat morda bris ni bil najbolje opravljen. Ker je imel vse znake prehlada, je ponovno odšel na testiranje in najini sumi so bili potrjeni. Tako smo bili vsi v hiši okuženi s koronavirusom, ampak nihče od nas ni imel resnejšega poteka bolezni. Jaz sem edina, ki je imela ves čas zamašen nos, z drugimi težavami se nisem soočala.

In kako so poteklai naši dnevi med okrevanjem? Midva z Nejcem sva zjutraj dlje spala. Pogosto sva si privoščila skupen zajtrk in kosilo s tastom in taščo. Če je bilo lepo vreme, smo odšli na sprehod. Pomembno mi je bilo, da sem še vedno ostala aktivna. Ker me je bilo strah, da bom prehitro rodila, sem prenehala piti malinov čaj in jesti dataljne. Oboje naj bi pospešvalo porod ... No, ne vem, ali je to dejansko pomaga, ampak v tem obdobju sem sklenila, da tega ne bom več uživala. Sončnim žarkom pa smo se le predajali. Prepričani smo, da 24 ur biti zaprt v hiši tudi ni zdravo. Psihično sem se okrepila. Pred nekaj dnevi sem še zganjala paniko ... Ker bi morala roditi v porodnišnici v Ljubljani, kjer Nejc ne bi bil ob meni ... Sprijaznila sem se, če me bo doletelo to, se bom predala takšnemu poteku dogodkov. Verjela sem vase, verjela sem, da zmorem. No, sedaj je izolacija minila in mene spet skrbi, da porod še ni na programu. Ujela sem se v vrtinec misli, da bom rodila po roku ... No, to mi tudi ni všeč ...

Čakam, da se dojenček rodi, ker nosečnost že težko prenašam. Vsak dan imam lažne popadke. Enkrat do dvakrat dnevno. Tudi sluzast čep se mi je že delno odluščil. En dan se je odluščil zelo malo, drugi dan še malo ... Počasi se je začelo dogajati ...

Malce sem hvaležna okužbi s koronavirusom, čeprav to zveni zelo grdo. Ampak Nejc je bil z mano doma in ni hodil v službo. Veliko časa sva preživela skupaj. V službi zelo veliko in naporno dela. Že pred prazniki je delal približno 12 ur dnevno, zato sem bila veliko časa sama. Zdaj pa je bil prisiljen, da ostane z mano doma. Skupaj sva gledala serije in filme, skupaj sva pospravljala stanovanje. Popolnoma sva pripravila voziček. Imela sva še zadnje skupne priprave na prihod dojenčka. Zelo veliko mi je pomenila priložnost, da sva ure in ure bila skupaj. Njegova družba mi da krila. Samo da je z mano v prostoru. Ja, vem, zelo sem čustvena, še bolj kot ponavadi. Naokrog ne hodim več toliko, nimam drugih obveznosti, ker delam več. Študijske obveznosti opravljam vse prek Zooma. Res sem bila vesela, da sva bila več časa skupaj. In da ne boste mislili, da ne cenim, ker Nejc dela toliko. Resnično je zelo marljiv, v bistvu trenutno preživlja oba. Globoko ga spoštujem. A okužba s koronavirusom nama je podarila še zadnje skupne trenutke v dvoje. Kot paru ... Samo midva ... Brez dojenčka ... Nepozabni trenutki ...

Photo by Vlada Karpovich from Pexels