Uporabne vsebine

Evin nosečniški dnevnik: 7. teden

Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.

 

V sedmem tednu se je slabost samo stopnjevala. Pred nosečnostjo sem se ukvarjala vsaj dvakrat tedensko s športom. Moj svak je namreč osebni trener. Ker so bili sprejeti vsi ukrepi zaradi korone, sva dvakrat tedensko prek Zooma skupaj telovadila. Včasih sem šla tudi v hribe. Zdaj? Hm, vadba je postala moja preteklost. Kakršenkoli napor, da sem se malce zadihala, je izzval slabost. Ampak to ne pomeni, da sem cele dneve mirovala. Z Nejcem sva hodila na dolge sprehode. Vsak večer. Super je bilo, da so nastopili daljši dnevi in lepše vreme. Izkoristila sva priložnost, ko sva bila lahko skupaj, da sva se tudi veliko pogovarjala o prihodnosti z dojenčkom. Če pa nama je načrte za sprehod pokvaril dež, sva preprosto počakala, da se je zjasnilo. Najinih vsakodnevnih sprehodov nisva želela izpustiti.

 

Za vikend sem planirala mini hribolazanje. Mami, Nejc in jaz smo se odločili, da se pozvpnemo na Šmarno goro. A očitno v meni divja gospa Slabost in do vrha na žalost nisem prisopihala. A dneva mi to ni pokvarilo. Odločila sem se za domače ''martinčkanje'' na soncu in odlično kosilo. Tudi to je čudovit način preživljanja vikenda. Če sem bila v preteklih letih ves čas v akciji, ni nič narobe, če zdaj končno preizkusim ležalnik, na katerem se je nabiral prah. Hihihi ....

 

Kako so bila videti moja jutra? Občutek sem imela, kot da nisem spala vso noč. Utrujenost, utrujenost, utrujenost ... Kar nekaj minut sem se dvigala iz postelje (lezla sem kot polž) – najprej ena noga, potem druga, potem sem še malce nazaj zadremala in potem me je že tretjič budilka opozorila, da preprosto moram vstati. V službi sem se uspela dogovoriti, da kakšen dan delam od doma ali pa pridem na svoje delovno mesto popoldne. Super šefi, kaj ne?! In kaj sem ugotovila? Če se naspim, če si privoščim dovolj spanca in čez dan počitka, potem je slabost v blažji obliki. No, strokovnjaki že vedo, zakaj trdijo, da moramo prisluhniti svojemu telesu in mu podariti dovolj spanca. Jaz sem dokaz, da to resnično velja.

 

Ker sem se počutila bolje, sem se tudi dobila s prijateljicami na pijači. Ena izmed njih se julija poroči. Komaj čakam, da bomo imele 19. junija dekliščino. Ampak takrat ne bom pila alkoholnih pijač in vem, da jim bo to sumljivo. (Ne želim jim še povedati, da sem noseča.) Zato sem jih počasi in previdno začela pripravljati ... Domislila sem se majhne laži, češ da imam težave z mehurjem, kot že večkrat v preteklosti. Pripovedovala sem jim o posebni terapiji, zaradi katere uživam zelo draga zdravila in posledično ne smem piti alkoholnihh pijač. In seveda so bile zelo razumevajoče in so me takoj izbrale za voznico. Jaz bom dežurna šoferka!

 

Začela sem tudi jemati tablete proti slabosti. Kako sem pomislila na njih? Ko mi je bilo nekega jutra spet slabo, sem šla naravnost v lekarno in tam začela tarnati. Izjemno prijazna lekarnarka mi je predstavila tablete, ki vsebujejo ingver, in pomagajo proti slabosti. Hvaaaaala!!! Hvaaaala!!! Resnično se počutim bolje. V kombinaciji z zapestnicami proti slabosti (saj veste takšne, ki pritiskajo na akupunkturno točko na zapestju) so moji dnevi lepši. To je moj nakit sedaj. Ultra moderen, hihihi. Nosim jih 24 ur dnevno.

 

Prav tako sem ugotovila, da mi prija bolj slana hrana kot sladka. Sirove štručke so zakon! Pa grisini palčke. Če boste pogledali v mojo torbico, boste sedaj poleg obvezne kozmetične torbice in denarnice našli še slani priboljšek za bodočo mamico.  

Photo by Olya Kobruseva from Pexels