Eva bo postala mamica. Prvič! In z nami bo delila svojo sladko pot devetih mesecev. Tedensko bomo spremljali njene izvirne zapise o tem, kaj doživlja kot nosečnica, kakšna vprašanja se ji porajajo, kakšni pregledi jo čakajo, kako ji nagajajo hormončki, kakšne vse spremembe v svojem življenju doživlja ... Zapisi bodo enkratni, doživeti. Včasih se bomo z njo smejali, včasih pa jo bomo na daleč spodbujali. Stopili bomo v svet 'okroglega trebuščka'.
V osmem tednu je skrajni čas, da omenim, da sta mi v veliko oporo mami in oči. Odkar sta izvedela, da sem noseča in imam jutranje slabosti, me vsak dan pokličeta in me sprašujeta, kako sem. Ponudila sta mi kakršnokoli pomoč. Pogosto sem se oglasila pri njima na kosilu. Njuna hiša, kjer sem včasih živela, je na poti iz službe do mojega sedanjega doma. Še vedno se nisem vrnila na stare kuharske tire, zato sem hvaležna, ker mi kdaj pa kdaj pripravijo kosilo starši. Ja, zagotovo se sprašujete, kaj pa Nejc jé, odkar sem jaz odložila kuhalnico. Preprosto se je znašel. Pripravljal si je sendviče ali pa se je kar sam povabil na kosilo k svojim staršem.
Odštevala sem dneve do ginekološkega pregleda. Izjemno sem se veselila, da bom končno izvedela, kaj se dogaja z mano in mojo pikico pod srcem. Resnično sem si želela izvedeti, kdaj imam predvideni datum poroda. Približno sem že vedela, saj sem si s pomočjo aplikacije na mobilnem telefonu izračunala, kdaj bom spoznala svojega otročka. Seznanila sem se, da pred pregledom ne smem ničesar jesti. Nikakor ne smem pozabiti s sabo vzeti USB ključka, kamor mi bo ginekolog naložil fotografije in posnetke, nastale med ultrazvočnim pregledom. V glavi sem si pripravila seznam vprašanj. Bliža se poletje in veliko časa nameravam preživeti na čolnu. Pozanimala se bom pri njem, na kaj moram biti na odprtem morju še posebej pozorna. Ali moram biti sedaj previdnejša? Je dobro, da sedim bolj zadaj, da me ne trese preveč? Aboslutno ga moram vprašati, ali lahko še naprej jemljem tablete proti slabosti, ali je bolje z njimi prekiniti. Veliko, veliko vprašanj imam zanj. Ampak ker se dobro poznam, vem, da se na koncu v ordinaciji ne bom spomnila nobenega. Zagotovo bom zelo začudena nad vsem, kar bo pokazal utrazvočni pregled.
Osmi teden so imeli moji hormoni zopet zabavo. V službi je bilo zelo naporno. Cele dneve sem preživela zelo delovno, od mene so pričakovali ogromno. Zato so mi sredi tedna pred sodelavkami privrele solze na plan. Nisem se mogla zadržati. Vse so me tolažile in mi dejale, da se lahko kadarkoli po pomoč obrnem na njih. Prijazno so mi svetovale, ker so same že bile na takšni poti. Ponavadi nisem oseba, ki bi kazala svojo šibkost pred drugimi. Ampak med nosečnostjo, ko je kraljica mojega dneva Utrujenost, ko sem veliko časa v službi, ko z Nejcem nimava veliko časa za najine sladke trenutke, so moje zavore popustile ...
Veselila sem se vikenda, ko sva z Nejcem odšla na morje, kjer sem se spočila in si napolnila baterije. Sobota je bil dan za užitek, slabost je bila pozabljena. Naslednji dan, ko sem se vrnila v staro rutino, pa se je znova pojavila. Oh ... Nameravala sem pomagati pri opravilih Nejčevi družini, ampak mi je zmanjkalo moči za to. Vsi so mi ukazali, da moram počivati. In sem jih ubogala ...
Še naprej sem se trudila, da redno jem – več manjših obrokov. Ugotovila sem, da malce premalo pijem, zato sem začela hoditi naokrog s stekleničko vode. In ves čas sem si govorila: ''Eva, pij! Pij, pij, pij!'' Na to me je opozarjala tudi mama med vsakim najinim telefonskim pogovorom. Vesela sem bila, ker me je nenehno opominjala. Spoznala sem, da imam ob sebi ljudi, ki me imajo zelo radi in me podpirajo.