Ko otrok shodi, je za starša to zagotovo eden najbolj pomembnih trenutkov. Nogice se postavijo ena pred drugo, otrok se postavi pokonci in naredi prve korake … Nasmeh do ušes in iskrice v očeh, saj mu je uspelo do sedaj nemogoče!
To je otrokova pot k neodvisnosti. Kako pa se začne? In kaj vse se mora zgoditi, da se otrok samostojno postavi na obe nogi?
Strokovnjaki pravijo, da ničesar ne smemo prehitevati. Otrok bo shodil, ko bo pripravljen na to. Otroci obožujejo raziskovanje sveta s svojimi nogicami. Že po rojstvu jih večina noge drži v zrak in okrog 4. do 6. meseca starosti že bolj koordinirano uporablja roke in noge istočasno. V podobnem obdobju so nogice že dovolj močne, da malček z njimi brca avtomatsko, ko je navdušen. Kmalu zatem pride zavestno brcanje.
Vse to je priprava na plazenje in samostojno hojo, ki sledi. Otroška nogica je v začetku razvoja še zelo mehka, sestavljena iz hrustanca, ki se sčasoma preoblikuje v kosti. Takšna je tudi zelo občutljiva, če jo neprimerno obujemo. Fizioterapevti poudarjajo, da je zato v tem času bistveno, da izberemo mehke in prožne copatke in drugo obutev, ki pripomorejo h kakovostnemu razvoju stopalnih struktur, stopalnih lokov in telesne motorike.
Vzorci gibanja, hoje in drže se oblikujejo v prvih mesecih življenja pa vse do 6. ali 7. leta starosti. V odrasli dobi je te vzorce izredno težko spremeniti. Zato je v tem času bistvenega pomena, da otrok ne nosi trdih, togih copat, ki bi stopalo lahko napačno oblikovali. Copatki, ki so mehki in prožni ter imajo prožen, nedrseč podplat podpirajo naravno gibanje stopala in pripomorejo h kakovostnemu razvoju ravnotežja. Več svobode ima stopalo pri gibanju, več veselja ima otrok do gibanja.
Naj se stopalo torej čim bolj prosto in naravno giba. V tem obdobju je po priporočilih strokovnjakov najboljša bosonoga hoja, ki pa seveda ni vedno mogoča in izvedljiva. Copati, ki posnemajo bosonogo hojo, so tako odlična rešitev, saj zagotavljajo toplino v hladnejših dneh ter hojo po vseh vrstah podlag.