Uporabne vsebine

Mamin dnevnik: 19 mesecev

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

 

Teden je bil zelo družaben ... V ponedeljek sva bila oba z Nejcem doma. To je bil dan solidarnosti. Ker sva že prejšnje dneve pomagala pri odpravljanju posledic poplav, sva dan preživela kar doma. Odločila sva se za generalno čiščenje stanovanja. Cene se je lepo igral. Poslušali smo glasbo, zelo rad namreč posluša pesem gasilca Samota. Vse, kar je povezano z gasilci, ga zelo zanima. Vsak rdeč avtomobil izzove: ''Viu, viu ...'' Takoj opazi gasilski avtomobil in najraje bi čas bil pri gasilcih. No, da se vrnem k temi ... Midva sva pospravljala, Cene pa je sproti vse razmetaval. Hihihi ...

 

V torek je bilo pri mojih starših žegnanje. Udeležili smo se svete maše v vaški cerkvi, nato pa smo vsi skupaj obedovali kosilo pri starših doma. Ko gre Cene z mojimi starši k maši, je zelo miren in samo opazuje dogajanje. Ko gre z mano, teka naokrog, samo pri miru ni. Cerkev je bila polna, zato so bili otroci večinoma zunaj in se igrali. Srečala sem bivšega sošolca, ki ima tudi majhno hčerko. Marsikoga sem poznala, tako da sem klepetala z njimi. Izkoristila sem priložnost, saj sem srečala veliko znancev, s katerimi nimam pogostih stikov. Lepo je bilo klepetati z njimi, saj smo generacija, ki ima majhne otroke. Otroci pa so se tudi zabavali. Cene je pa tako ali tako z Nežo ves čas tekal naokrog. Popoldne so k mojim staršem prišli na obisk tudi preostali sorodniki, tete in strici z družinami. Zvečer sva z Nejcem samo oblekla Ceneta v pižamo in v avtomobilu je na poti do doma zaspal.

 

Naslednje popoldne je Cene preživel v Pirničah. V vrtcu ga je prevzel moj oči, ker je imel Nejc delo. Tudi jaz vsako sredo delam do 17. ure. Nameravala sva obiskati še Nejčevo sestrično in pomagati pri postavljanju mlaja za 40. rojstni dan, vendar sva se odločila drugače. Nejc je odšel, jaz pa sem šla po Ceneta v Pirniče. A kaj, ko je Neža začela jokati, da Cene ne sme oditi ... In nato je še jokal Cene. No, preostanek večera sva tako preživela kar tam. Sprehodili smo se do pokopališča.

 

Drugače pa smo čakali vesele novice. Moja sestra je bila namreč takrat že v porodnišnici. Tudi moj svak je že odšel k njej, tako da smo vedeli, da bomo kmalu dobili novega družinskega člana. No, ob 19. uri nas je razveselilo SMS sporočilo. Na svet je pokukal dojenček, velik 54 cm, težek 3720 g. Šele čez nekaj časa smo ugotovili, da ne vemo, ali je fantek ali deklica. Nismo izvedeli niti imena. Nika in Luka tega nista želela sporočiti prek SMS sporočila. No, potem sva ravno zaradi tega še ostala v Pirničah ... Skupaj z mami sva oprhali Nežo in Ceneta, ju preoblekli in jima pripravili večerjo. Končno je Luka prišel domov in izvedeli smo, da sta dobila sina Vida. Cene je spet zaspal na poti do doma, zato sem ga iz avtosedeža spet samo prestavila v posteljo.  

 

Sledila je zabava za Vida ... In spet sva s Cenetom bila v Pirničah. Z Nežo sta se veliko igrala. Pri Cenetu sem opazila – če se veliko dogaja okrog njega, če je veliko ljudi, če je utrujen, začne jokati in godrnjati. Takrat je dobro, da se ga umakne iz tega okolja in odpelje domov. Tudi tokrat sem imela s sabo pižamo, fiziološko razstopino za čišneje nosu in tudi sirup za kašelj.

 

Konec tedna smo preživeli na morju. Dejansko ta teden nismo bili nič doma. Cel teden nisem ničesar skuhala, kar je meni popolnoma v redu. Sprva smo se kopali pri Nejčevemu sodelavcu, ki ima bazen. Pripravil je piknik in Cene je resnično užival. Pridružil se nam je še en sodelavec, ki ima fantka Luko in ravno z njim se je Cene veliko igral. Zelo zanimivo ju je bilo opazovati. Cene se ne boji drugih otrok, vedno takoj pristopi do kogarkoli. Objemal in poljubljal bi vsakogar. Z vsemi bi se igral.

 

Vikend je bil prekrasen. To je bil naš kratek oddih. Vmes sem se pripravljala na zagovor magistrske naloge. Cene je na morju zelo užival. Ni ga bilo strah vode (ker na začetku poletja ga je kar imel). Plaval je z rokavčki. Kupila sva mu tudi obroč za okrog pasu, vendar sva opazila, da še ni toliko stabilen v njem. Uporabljamo ga le na čolnu, in sicer kot reševalni jopič. Dejansko pa najraje plava z rokavčki. Takrat se mu izriše nasmeh na obrazu.  

 

Naslednji teden pa nas čakajo nove zabave ...

Fotografija: Pexels