Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Ta teden je bil posvečen moji magistrski nalogi. Vikend smo preživeli na morju, kjer sem pridno ponavljala svoj zagovor. Bilo me je strah, prepričana sem bila, da bo zelo težko. Nejca sem prosila, da si v ponedeljek vzame dopust. V vrtec sem sporočila, da Ceneta ne bo. Želela sem, da me po zagovoru magistrske naloge nekdo počaka pred vrati. Nisem vedela, kdo bo dejansko prišel. Nikogar nisem posebej vabila, moja želja je le bila, da sta ob meni Nejc in Cene. Seveda sem vedela, da bosta prišla tudi mami in oči. Pustila sem se presenetiti ... V ponedeljek dopoldne smo se odpeljali proti Ljubljani. Ob 11. uri sem imela zagovor. Ko sem prišla tja, so me že čakali mami, oči in kolegica Urša. Prehiteli so nas ... Cene je med vožnjo zaspal v avtomobilu. Odpravili smo se na fakulteto. Izvedela sem, da so se zagovori zamaknili za pol ure zaradi zamud. Sedeli smo pred predavalnico in čakali, da pridem na vrsto. Pogovarjali smo se in počasi se je zbudil tudi Cene, ki je takoj začel z raziskovanjem hodnikov. Všeč mu je bilo okolje. Ko sem po zagovoru čakala na oceno, mi je profesorica dejala, da naj s sabo pripeljem malčka, ki so ga videli tekati naokrog. In ko sem stala pred profesorji in čakala na oceno, sem imela v naročju Ceneta. Bila sem ponosna, da mi je uspelo. Ko sem novico delila na družbenih omrežjih, se je vsul plaz komentarjev: ''Če je tebi uspelo ob tem, da si mamica in še delaš zraven, ne vem, zakaj sem jaz tako 'len', da mi ne uspe. Pa še otrok nimam.'' Vsakemu sem razložila - ko dobiš otroka, moraš postati tudi bolj organizirana oseba. Takrat določene stvari tudi prej narediš, ker nimaš časa, da bi se kar prepustil toku. Moraš si zastaviti določen dan, določeno uro, biti dogovorjen, kdo bo takrat imel otroka, kdo bo šel po njega v vrtec, da lahko ti opraviš svoje zadolžitve. Res sem vesela, da mi je uspelo. Tudi v službi so bili vsi zelo veseli in ponosni na mene.   

Teden je res potekal v znamenju praznovanja. Naslednji dan sta me obiskali kolegici Sara in Ajda ter Sarina hčerkica Taja. Cene je bil zelo vesel. Vedno, ko jo vidi, kriči: ''Taja, Taja! Cene je začel zelo veliko, zelo veliko govoriti. Zelo razločno. Tudi reče že: ''Ata, kaj je? Pil. Jedel.'' Razumemo ga, kaj želi povedati. Če ga primerjam z otroki njegove starosti, je zelo zgovoren. Zelo ga zanimajo knjige, rad jih lista in opazuje slike v njih. Ni sramežljiv otrok. Če je dobre volje, pristopi k vsakomur. Nanj pazijo različne osebe, tudi sosedje. Vsi ga imajo radi, vsi se radi ukvarjajo z njim. Včasih mi ustreza, da ob prihodu iz službe, Cene odide k sosedom, ki imajo tranpolin, in tam skače. Medtem se jaz preoblečem in začnem pripravljati kosilo.

V torek sem si ogledala tudi predstavo Podvodni mož. Vstopnico mi je podarila sestra Maruša. Ogledali sva si jo v družbi mamice.

V sredo sem v službi delala dlje časa, Cene in Nejc pa sta odšla na praznovanje rojstnega dneva Cenetovega prijatelja. Počutila sem se malce slabše, bila sem utrujena, zato sem po službi odhitela domov.

Imeli smo tudi individualni razgovor z vzgojiteljicama iz novega vrtca. Tja smo se odpravili peš, saj je resnično zelo blizu. Ogledali smo si prostore, izvedeli smo, kakšne navade imajo, kam se pospravljajo stvari ... Vrtec je manjši, obstajata le dve jaslični skupini, kar je super, ker potem bo verjetno tudi manj bolezni na pohodu. Manj otrok, manj bodo krožile bakterije in virusi. Slabost pa je ta – ko bo dopolnil tri leta (zdaj bo dve leti tukaj), bo moral iti v drugi vrtec. Tretjega. Le-ta se nahaja nasproti parka. No, če gledam v prihodnost ... Če bom imela še enega otroka, bo en hodil v ta vrtec, drugi v drugega. To ne bo ravno super, ampak ja, to je malenkost. Škoda mi je, da ne bo več s tema dvema vzgojiteljicama, ki ju je imel do sedaj. Realno pa bi zdaj tudi v tem vrtcu, ki ga je obiskoval, šel v drugo skupino in bi dobil drugi dve vzgojiteljici. Čaka ga sprememba vrtca, vzgojiteljic ... Bomo videli, kako bo to sprejel. Uvajala v vrtec ga bom jaz. Razočarana sem bila na dejstvom, da ga moram uvjati toliko dni, kot če bi šel prvič v vrtec. Strah me je, da bo nazadoval ... Vzgojiteljici sta me vprašali, ali pije iz stekleničke. Zatrdila sem, da pije iz kozarca in sta bili presenečeni. Zanimalo ju je, ali je sam. Tudi to počne samostojno, morda mu je treba samo na koncu malce pomagati. Ne vem, koliko bodo stari ostali otroci. Upam, da se ne bo vsega, kar se je naučil, znova učil. No, to so moje male skrbi ... Ne bo to sprememba samo za Ceneta, ampak tudi zame in Nejca. Navaditi se bomo morali na nov vrtec, nov ritem, nove navade ... No, spremembe so dobrodošle v življenju ... Bomo videli, kaj nas čaka ...    

Fotografija: Pexels