Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!
Praznovali smo rojstne dneve ... Nismo bili skoraj nič doma. Ob popoldnevih smo se potepali. V sredo sem jaz praznovala rojstni dan. To je dan v tednu, kjer na centru za socialno delo delamo najdlje. Tako da sem bila v službi do 17. ure. Nejc me je spraševal, ali bom koga povabila na pijačo. Odločila sem se, da nikogar ne bom vabila, bom pa vesela obiskov. Ker je bil uradno zadnji dan v mesecu, je bila zelo velika gneča na centru. Veliko jih je prineslo vloge za državno štipendijo in subvencijo vrtca, zato dejansko nisem imela časa oditi na stranišče. Resnično nisem imela nič prostega časa, da bi s sodelavkami praznovala rojstni dan. Sicer sem prinesla pecivo, tako da so si lahko same postregle. Veliko so se smejale, ker vsak teden prinesem nekaj sladkega. En teden nazaj sem prinesla piškote, ker sem postala teta, 14 dni nazaj sem prinesla pecivo, ker sem magistrirala. Naslednji teden bomo verjetno imele abstinenčno krizo. Hihihi ... Resnično smo imele gnečo in na koncu delovnika nisem imela več energije. Strah me je bilo, da bodo k nam na obisk prišli prijatelji in sorodniki, saj sem bila zelo utrujena. No, prišle so moje tri prijateljice Urška, Sara in Ajda, Taja, oči, Neža, tast ter tašča. Naročili smo pico, medtem ko so se otroci igrali. Taja je rabila nekaj časa, da se je navadila na Ceneta in Nežo, ki sta kar vriskala, ko sta se zagledala. Praznovanje je bilo zelo sproščeno, brez predhodnih organizacijskih načrtov in tako mi je bilo všeč. Dovolj imam vseh praznovanj. Tudi moj magisterij smo obeležili s posebnim kosilom, kar mi je pomenilo ogromno več.
V četrtek smo odšli na ofiranje. Družinska prijateljica Tatjana je praznovala 50. rojstni dan. Vsi zbrani smo sedeli na vozu in traktor nas je zapeljal po Pirničah. Na njeno dvorišče smo prispeli ob bučni glasbi. Vsi skupaj smo ji zapeli pesem in sledilo je veselje. Praznovala je že nekaj časa nazaj in ni želela ofiranja, zato se je takrat odpravila z družino na potovanje v Grčijo. Ob vrnitvi domov pa smo ji mi pripravili presenečenje. Ni se mogla izogniti praznovanju ...
No, v petek smo s praznovanji nadaljevali. Tokrat je bila v središču pozornosti moja sestra Nika. Vsi smo se oglasili pri njej doma, ker trenutno še ne hodi naokrog, ker je pred kratkim rodila sina Vida, ki se nenehno doji.
V soboto je uradno v gostilni svoj rojstni dan praznovala tudi Tatjana. Cene je zelo užival, ker sta bila zunaj na voljo tobogan in trampolin. Vsi so se ukvarjali z njim, veliko je plesal ... Dejansko je tisti dan zelo malo spal, zato me je skrbelo, če bo postal siten. Ampak do 21. ure se je nasmejano zabaval. Tudi, ko smo odšli domov, ni zaspal v avtomobilu. Potem, ko sva ga umila in preoblekla v pižamo ter položila v posteljo, pa je takoj zatisnil oči.
Ponoči v redu spimo, včasih se zbudi enkrat in takrat pride k nama v posteljo. S sabo prinese vzglavnik in odejo. Posteljem mu med nama in potem sladko zaspi nazaj. Zbudi se ponavadi zaradi kašlja, ki traja že en mesec. Nikakor se ne umiri ... Skuhala sem mu tudi sirup iz lovorovih listov in mu ga dajem. Ne vem, če mu pomaga ... Sirupov niti noče več piti, ker se jih je že naveličal.
Teden smo seveda zaključili še z enim praznovanjem, in sicer Nežinim. Zbrali smo se v ožjem družinskem krogu in se posladkali s torto. Cene in Neža sta se igrala. Že ko smo bile me majhne, je oči kupil trampolin. Z mami sta naredila hiško s toboganom in gugalnico. Tam je tudi veliko igrišče s številnimi žogami. Cene tam res res uživa, zelo rad preživlja čas v Pirničah. Hiška je takšna, da je potreben nenehen nadzor odrasle osebe. Je zelo visoka in ima strme stopnice, zato ju je treba ves čas imeti na očeh, da ne bi padla. Zelo rada se igrata skupaj, a težava nastane, ko se začneta boriti za določeno igračo. ''Moje, moje, moje ....'' odmeva. Cene že v avtomobilu, ko se peljemo tja, vadi: ''Moje, moje, Neža! Ne, Neža.'' Včasih, ko ga vprašam, kako mu je ime, reče: ''Neža.'' In ko vprašanje ponovim, naposled izjavi: ''Cene.'' Navajala sem ga na to, ker zagotovo mu bodo tudi v vrtcu postavili takšno vprašanje.
Pripravila sem stvari za vrtec. S sabo moramo prinesti plenice, vlažilne robčke, kremo, rezervna oblačila, vrečko za umazano perilo ... Vse mora biti podpisano, da vzgojiteljice točno vedo, od koga so stvari. V ponedeljek pa greva skupaj na uvajanje.
Fotografija: Pexels