Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Teden je bil posvečen uvajanju v vrtec. Ostala sem doma, da sem lahko s Cenetom hodila v vrtec. Sistem uvajanja mi je bil čuden, priznam. Vzgojiteljici sta sestavili urnik in nas razdelili na dve skupini, ker je njihova igralnica majhna, da ne bi nastala gneča. Verjetno je tudi otrokom težko, če je veliko staršev zraven. Na uvodnem sestanku naju je vzgojiteljica vprašala, kako sva si zamislila uvajanje. Povedala sva, da ne veva, da želiva slišati njun načrt. Zaupali sta takšnega, ki naj bi veljal za vse. Popolnoma sem se ga držala, nisem ravnala po svoje, čeprav je bilo Cenetu težko. Pri njem sem opazila zmedenost, ni razumel, kaj se dogaja. Plan je bil takšen: ponedeljek od 8.30 do 9.30, torek: 8.30-9.30, sreda: začetek z zajtrkom, od 8.00 do 9.30, četrtek: 9.45-10.45, petek: 8.00-11.30 (do počitka, nekateri pa so tudi prespali že). Pogovarjala sem se s številnimi starši in vsi smo menili, da je ena ura premalo. Vendar sem sprejela to in si mislila, da je to del procesa.

Cene je na vhodu igralnice, ko sem ga pustila, zelo jokal. Sprva sem na začetku tedna hodila z njim v igralnico, potem sem pa vmes odšla. Takoj je dojel, da nisam tam, in je planil v jok. Tudi, če bi se poslovila, bi jokal. Ni razumel, da se zdaj privaja na nov vrtec, nov prostor, novi vzgojiteljici. Nikakor si nisem predstavljala, kako bo v petek, ko sem ga v vrtcu nameravala pustiti dlje časa.

Se pravi, vedno sem ga v vrtec peljala jaz. Ko sem ga pustila tam, sem odšla domov. Resnično živimo zelo blizu vrtca, le nekaj minut peš stran. Včasih pa sem v bližnjem parku klepetala z drugimi starši. V petek ga je v vrtec peljal tast, ker smo menili, da bo slovo od mene najtežje zanj. Ker ima tast prilagodljiv delovni urnik, ga bo večino časa v vrtec peljal ravno on. Včasih ga bom pred tem jaz uredila, včasih tašča, ko bo delala popoldne. V vrtcu sem tudi povedala, da ga bodo v vrtec pripeljale in odpeljale različne osebe. Vzgojiteljica mi je zatrdila, da se bodo počasi navadili vseh obrazov.

V četrtek mi je vzgojiteljica namignila, da morda Cene ni pripravljen še prespati v vrtcu. Tega tudi nismo načrtovali, ker je odšel na morje z babico in dedkom, in sicer v času počitka. Tako je najlažje dlje časa potovati z njim. Vzgojiteljica je tudi v petek povedala, da je Cene super, da se pri njem pojavi le seperacijska kriza. Ko ga oddamo, se zelo hitro umiri in neha jokati.

Midva sva s prijatelji za vikend odšla v Goriška Brda. Skupaj z Urško sva Špeli kupili posebno doživetje v vinskih kleteh, zato smo se odločili, da tja odidemo za cel vikend.

Želim si, da bi bil prejšnji teden Cene že dlje časa v vrtcu. Ena ura za otroka, ki je že hodil v vrtec, je bila premalo. Po drugi strani pa sem zaupala procesu, ki sta ga zastavili vzgojiteljici, sploh zato, ker je večina otrok šla prvič v vrtec. Cene je tudi najstarejši v skupini, v kateri so 4 deklice in 10 fantov. Očitno so zelo močna fantovska generacija. No, niso pa tako veliko mlajši od njega. Vsi so starejši od enega leta. Dva še ne hodita, ostali pa ja. Pri uvajanju sem dobila občutek, da Cene največ govori, poje pesmice, pleše. Vzgojiteljici sta povedali, da se pri njem opazi, da je že nekaj časa obiskoval vrtec in je navajen na njegov sistem.     

Fotografija: Pexels