Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju.  

V tem tednu je Cene dobil prve krče. Večinoma so prisotni od 19., 20. ure in trajajo do 22., 23. ure. In pri tem mu pomaga ''beli šum''. Tako se umiri. Marsikateri mamici je mogoče to nepredstavljivo, marsikatera bi mi to tudi odsvetovala, ker se bo na takšne zvoke navadil in brez njih ne bo nikakor zaspal.  Ampak njemu to pomaga, da se sprosti in lažje zaspi. Zato pač vključim napravico. Spoznala sem, da je bil točno te ure tudi v trebuščku zelo aktiven. Takrat je zelo veliko brcal, sedaj pa je točno te ure buden. Ja, o tem sem brala in poslušala, bila v dvomih, ali se bo to uresničilo. In se je!

Zjutraj mu dajem probiotike. Kapljice D3 mu ne dajem več, in sicer zaradi tega, ker ima res močne krče. Z njimi bom nadaljevala, ko bo ''fazo kolik'' prerasel. Težko ga gledam, ko se zvija zaradi bolečin, zato sem te kapljice za nekaj časa umaknila. Pogovorila sem se s številnimi novopečenimi mamicami, ki so prav tako rodile januarja. Tudi one so se odločile, da počakajo dva, tri mesece, da kolike izzvenijo. V veliko pomoč so mu vetrovne kapljice. Eno do dve kapljici mu dam na dudo. Hihihi, ker je potem sladka, jo z veseljem začne sesati. To ga resnično takoj pomiri in je videti, da se počuti bolje. Vsaj nekaj časa. Tudi termofor pride v takšnih situacijah zelo prav. Na različne načine se spopadam z njegovimi krči. Na tržišču je veliko produktov za pomoč in težko vem, kaj mu bo pomagalo. Nekatere mamice zagovarjajo ta produkt, druge spet kakšnega novega. Kar lahko naredim, je, da preskušam in poskušam najti nekaj, kar bo Cenetu pomagalo.     

Dvakrat naju je obiskala patronažna sestra. Za njo sem pripravila kup vprašanj, ki so se mi do sedaj porajala. Vse mi je podrobno razložila in mi tudi zelo dobro svetovala. Ugotovila je, da na teži dobro pridobiva, no, najin fant postaja okrogloličen. Hihihihi ... Čez dan se večinoma doji, zvečer pa dobi tudi stekleničko adaptiranega mleka, ker mu takrat ni zadostna količina mojega mleka. No, verjetno mi ga zvečer tudi zmanjka, čeprav imam občutek, da ga imam dovolj. Res je pa, da sva z Nejcem spoznala, da po zaužitju mleka po steklenički spimo kakšno uro dlje, kar je dobro tudi za naju. Tako se lahko vsaj malo več spočijeva.

Ponoči ga ne budiva. Ko začne jokat, veva, da je lačen. Takoj se zbudim in ga vzamem k sebi. Sledi previjanje, dojenje in potem zaspi nazaj pri nama v postelji, drugače spi v svoji. Ker super pridobiva na teži, ga ne nameravam tudi v prihodnje zbujati ponoči, na vsake tri ure. Če bi menila, da ima kakšne težave, bi seveda to počela, ampak trenutno ni potrebe po tem. Menim, da bi bila jaz še bolj obremenjena, tako pa se vsaj malce naspim. Tako nam včasih uspe spati pet ur nepretrgoma. Zjutraj se sicer zbudim kot prerojena, a proti večeru mi že pojenjajo moči. Zato si tudi jaz ''ukradem'' kakšno urico dremeža čez dan.

Šla sva tudi na prvi sprehod tako, da je ležal v vozičku. Pred tem sva bila dvakrat zunaj po pet, deset minut. Z Nejcem sva ga oblekla in ga nesla na svež zrak. No, z vozičom smo bili zunaj 15 minut. In smo šli na kratek potep. V bližini je tudi bar, kjer sem si vzela brezkofeinsko kavico s sojinim mlekom, da sem se malo ''pocarkljala''. Pravzaprav tudi jaz še nisem čisto pripravljena za dolge sprehode. Ali pa sem ... Ne vem ... No, vseeno še malo pazim nase, ker ne želim, da me preseneti kakšna bolečina. Nikakor ne želim v bolečinah skrbeti za novorojenčka. V naslednjem tednu, če bo šel za dlje časa ven, bo z njim ''vozičkal'' Nejc ali kdo drug. Jaz si še ne upam biti tako aktivna, ker šivani del še ni povsem zaceljen.

Imamo se super, samo še večerne urice moramo prebroditi ... Nejc se je vrnil v službo, tako da sva bila med tednom že dva dneva sama. Dopoldneva sva večinoma prespala in že je bil Nejc z nama.  

Photo by Sarah Chai from Pexels