Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!
Minilo je 20 mesecev in počasi bomo zaključili naša popotovanja zapisov ... To je bil teden, ko je Cene že moral ostati v vrtcu cel dan. Nisva vedela, kako se bo to obneslo. V torek smo imeli roditeljski sestanek, na katerem nam je vzgojiteljica povedala vse osnovne informacije.Tisti starši, ki imajo še druge otroke, ki obiskujejo javni vrtec, so poznali sistem, jaz ga žal nisem. Pozorno sem vse poslušala. Potem, ko se je roditeljski sestanek zaključil, sem pristopila k vzgojiteljicama. Vprašala sem ju, kako je Cene. Povedali sta, da je zelo brihten, da zelo veliko govori, da veliko je, da rad spi ... Opazovali sta ga, kako je tolažil druge otroke, ki so jokali. Z njimi se je igral. Vesela sem bila za vse to, kar sta mi povedali.
Dejansko zadnja prihajam iz službe, ker se tudi od daleč vozim. Ceneta ravno zato nekdo drug prevzame v vrtcu. V prejšnjem vrtcu sem bila navajena vprašati, kako je Cene preživel dan. Ker zdaj hodijo po njega drugi, ne sprašujejo vedno, kako je bilo. Drugače ima Cene samo seperacijsko krizo. To je imel tudi v prejšnjem vrtcu. Čez nekaj časa je to minilo, a se je potem spet pojavila ... Opazila sem tudi spremembo pri njegovem vedenju zaradi menjave vrtca. Verjetno je to šok zanj. Upam, da bo minilo ... Jokanje in kričanje zjutraj ni ravno všeč staršem. Res se tolažim, da bo to minilo čim prej.
Imeli smo kar veliko praznovanj. V četrtek smo postavljali mlaj moji sestrični Jerici za 30 let, v soboto pa je sledila zabava. V petek in soboto sva bila s Cenetom sama, ker je Nejc odšel službeno v tujino. Super sva se imela. Lepo sva preživela oba dneva. Pri določenih zadevah je že zelo samostojen. Če moram jaz nekaj narediti, se on zraven sam zamoti. Ne gledam nenehno, kaj bo ušpičil. Obiskala sva tudi babico in dedka v Pirničah, kjer sva pojedla kosilo. Popoldne pa sva preživela pri Niki, Vidu, Luku in Neži. Skupaj smo tudi odšli na sprehod. S sabo sem imela Cenetovo pižamo, zobno krtačko, kremo ... To slednje še posebej ne smem pozabiti. Ceneta so zelo popikali komarji in ga moram veliko mazati, ker v nasprotnem primeru se zaradi srbečice ponoči zbuja. Neža in Cene se rada skupaj kopata in jaz sem ga tudi tokrat že v Pirničah pripravila za spanje. Od tam sva odšla ob takšni uri, da je med vožnjo zaspal. Iz avtosedeža sem ga samo prenesla v posteljo.
Mislim, da ni nič narobe, če je to kdaj pa kdaj naša praksa. Verjetno pa bi nastopile težave, če bi se to pogosto dogajalo. Tega si nikakor ne želim. Ja, je lažje, če zaspi med vožnjo, a imaš lahko velik izziv potem takrat, ko ga želiš doma uspavati. Nikakor ne želim, da bi bila to rešitev za njegovo spanje. Če pa kdaj pride do izjeme, pa na to ne bom gledala kot na problem. Še posebej, če je ravno vikend. Prisegam na ohranjanje rutine. Z Nejcem sva se pogovarjala, da bo moral Cene prej hoditi v posteljo. Tudi tema je že prej, tako da mislim, da ne bomo imeli težav.
Kmalu se bom uradno zaposlila, zato bom v službo hodila prej. Posledično bo tudi on moral prej v vrtec. Ko ga zbujam ob sedmi uri, ni ravno navdušen. Je mali zaspanček. Morda ne bi še dolgo spal, vendar do 8. ure bi zagotovo. Tako je med tednom, medtem ko je čez vikend vse postavljeno na glavo ... Hihihi ...
Mamin dnevnik se zaključuje ... Hvala vsem, ki ste prebirali moj dnevnik. Skupaj s Cenetom vam želiva veliko čudovitih trenutkov z najdražjimi. In če naju kdaj srečate v parku, naju le pocukajte za rokav ...
Fotografija: Pexels