Uporabne vsebine

Mamin dnevnik: 21. teden

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

 

Ta teden je bil tudi praznično, rojstnodnevno obarvan. Najprej je praznovala moja mami, zato sva se s Cenetom odpravila tudi v nakupovalni center. Naša družina se kar veča, veča ... Najprej nas je bilo pet: jaz, moji sestri, mami in oči. Pa se je poročila moja sestra,  pa sem jaz pripeljala še Nejca, zdaj pa ima še najmlajša sestra prijatelja. Ko imamo skupna družinska kosila, mami nima na voljo enakih krožnikov za vse, ker se ponavadi prodajajo v setu za šest oseb. Njena želja je bila, da bi vsi imeli enake. S sestrama sem se dogovorila, da ji željo izpolnimo in skupaj za darilo kupimo krožnike. Pri izbiri mi je seveda pomagal moj Cene. Sicer sem imela izziv, kako zelo težko škatlo prinesti do avtomobila. Ampak mi je uspelo! V petek popoldne je bilo načrtovano kosilo pri mojih starših v Pirničah. Na dom smo naročili izbrano pojedino iz kitajske restavracije, da mami ni bilo treba kuhati za vse nas. Praznovanje je bilo čudovito. Naslednji dan je praznoval rojstni dan moj svak, vendar nam ga žal še ni uspelo ujeti, ker ves čas dela. Želimo mu v živo voščiti in ne samo po telefonu.

 

Kot prostovoljna gasilka sem se udeležila parade in veselice ob 100. obletnici obstoja našega gasilskega društva. Popoldne smo se tako odpravili zopet v Pirniče. Oblekla sem paradno oblačilo in sprehodili smo se čez celo vas. To je zelo slovesten dogodek, na katerem je treba slediti protokolu. Doletela me je ta čast, da sem vodila šalon - četico članic. Bila sem na čelu in jih popeljala po vasi. Res se me je dotaknilo. Parada se organizira vsakih 10 let in nima vsako dekle takšne priložnosti. Vesela sem bila, da so me izbrali za takšno vlogo, čeprav zadnje čase nisem tako pogosto prisotna pri gasilskem društvu. Žal mi za to nekako zmanjka časa, vendar sem trdno odločena - ko bo Cene malo zrasel, se vrnem nazaj. To je nekaj ''mojega'', v tem uživam in zelo dobro se razumem z drugimi gasilci in gasilkami. Po paradi so sledili slavnostni govori. Tisti dan so bile temperature izredno visoke, zato je na žalost kar nekaj oseb izgubilo zavest. Zato so jim zelo hitro priskočili na pomoč in slovestnost hitro zaključili. Sama sem bila v redu, ampak bilo mi je zelo vroče, ker so ta paradna oblačila izredno topla. Dogodek je bil resnično lep in ne bom ga pozabila. Z mami sem bila dogovorjena, da Ceneta pazi vso noč, ker je potem sledila še veselica. Pred njo sem še skočila domov, se oprhala in preoblekla. Izkoristila sem trenutek in še enkrat mami razložila, kako naj poskrbi za Ceneta, kdaj se hrani, kdaj se zbuja ... Moja mami je zelo iznajdljiva, saj ima veliko izkušenj, zato me ni popolnoma nič skrbelo. Vedela sem, da bo s Cenetom vse v redu. Moj oči se je tisto noč ''preselil'' v sestrino sobo, ker se je moral spočiti. Naslednji dan ga je namreč čakal maraton Franja. On je namreč strasten kolesar in res nismo želeli, da se ponoči zaradi Ceneta zbuja. Mami in moj sinek sta tako imela zakonsko posteljo zase. No, na koncu je Cene lepo spal. Mami ni imela nikakršnih težav z njim. Ponoči, ko se je za nekaj trenutkov zbudil, ni jokal, ampak samo malce pojamral. Takoj se je pomiril, ko se je najdel. Naslednjo minuto je že spal ... Vse je bilo tako, kot bi spal doma. Zbudil se je dvakrat in sedaj vem, da lahko takšno varstvo še kdaj ponovimo. Midva z Nejcem, ko sva se vrnila z veselice, sva spala zraven njiju, v moji bivši otroški sobi. To je prva noč, da sem spala brez Ceneta v sobi. Seveda bi lahko zjutraj dolgoooo spala, ampak sem bila nemirna, zanimalo me je, kaj počnejo, kakšna noč je za njimi ... Zelo hitro sem vstala in ugotovila sem, da se imajo super, tako da mi je na koncu bilo žal, da sem prehitro odprla oči. Teden smo nato zaključili z močnim navijanjem za dedka na maratonu.   

 

Seveda sem v tem tednu našla tudi proste ure za učenje. Čakal me je namreč izpit. Žal se nisem tako dobro pripravila, kot bi si želela. Vedno sem našla kaj drugega pomembnejšega za početi, kot je bilo sedenje za knjigami. Uf ... Odločila sem se, da vseeno poskusim ... Bomo videli, kako mi bo šlo ...   

Fotografija: Pexels