Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

V 34. tednu so me pričakale vse obveznosti, s katerimi sem odlašala zaradi številnih praznovanj. Obiskala sem fizerja. Vsako leto septembra si po poletnem dopustu naredim pramene. Frizerka me je tudi postrigla. To je bil dan za mamino razvajanje. Ker sem si zamislila goste pramene, sem v salonu preživela tri ure. Za Ceneta je doma skrbel Nejc, ki je imel prosto popoldne. Vedela sem, da se bosta imela prav super, zato sem bila povsem sproščena.

S Saro in njeno hčerko Tajo ter Ajdo, ki še ni mamica, smo se odpravile v Ljubljano. Parkirale smo v Tivoliju in se peš odpravile do centra. Sprehodile smo se po starem delu, se ustavile na tržnici in si privoščile kosilo. Ljubljana mi je zelo všeč, rada se sprehajam in odkrivam vedno znova privlačne kotičke. Imam pa veliko težavo. V centru je toliko super trgovinic, v katerih bi rada kupila takšne in drugačne izdelke. Vedno se moram zadrževati, ker ponavadi ugotovim, da veliko stvari sploh ne potrebujem. Je bilo zanimivo preživeti dan skupaj z dojenčkoma. Taja že veselo hodi, medtem ko je Cene res radoveden in bi se rad ves čas plazil. Nikakor nista hotela biti nenehno v vozičku, pri miru. Tako da si ni bilo preprosto z njima ogledovati si Ljubljano, ampak šle smo tudi zaradi svojega užitka in druženja.

Ja, Cene je začel se plaziti. Ugotovil je, kako lahko zelo hitro pride z enega konca sobe na drugega. Vmes kombinira še kobacanje. Postavi se na vse štiri, naredi dva, tri koraka in pade dol ter se plazi naprej. Imam občutek, da se vsak dan več kobaca. Všeč mi je to. Ko sem jaz v dnevni sobi, on pa v spalnici, ga pokličem in pride k meni. Ni mi ga treba ves čas prestavljati, tudi hitreje se zamoti. Izredno zanimivo mu je stojalo za oblačila. Hihihi ...   

Začele so se mi gasilske vaje. Naše prostovoljno gasilsko društvo Spodnje Pirniče - Vikrče - Zavrh gre vsako leto na občinsko tekmovanje članov in članic. Letos nas čaka Hacetova mokra vaja oz. podaljšana vaja. Tekmujem že od 16. leta, mogoče sem kakšno tekmovanje sicer izpustila, ampak načeloma sem se redno udeleževala takšnih vaj. Začele smo intenzivno trenirati, ker še nimamo dovolj znanja. Pri teh vajah namreč moraš točno vedeti, kdo kaj dela, pri tem moraš biti pozoren, da narediš čim manj napak. Lani me je morala ena oseba nadomestiti, ker sem bila noseča. Vsak ima svojo funkcijo in ga je treba nadomestiti. Tudi letos imamo v skupini nosečnico, ki smo ji morali poiskati zamenjavo. Pri moških članih imajo vsako leto vsi isto funkcijo in vsi vse obvladajo, vse znajo na pamet. No, žal v naši ženski skupini ni čisto tako, ampak nam je vseeno zelo zabavno biti skupaj. Res se veliko smejimo. Rada sem z njimi, njihova družba mi je super, zato bom še naprej redno hodila na vaje.

V Škofji Loki je potekal teden odprtih vrat fitnesov.  V enem izmed njih sem se udeležila pilatesa. Priznati moram, da mi je bilo na uri zelo všeč. Odločila sem se, da bom vsak torek, od 20.30 do 21.30, hodila na pilates, da se malo razmigam. Všeč mi je, da ni preveč intenzivna vadba, da se ne zadiham preveč in da se mi zelo ne pospeši srčni utrip. Super je, ker se na vadbi lahko posvetim sebi in naučim pravilno dihati ter izvajati vaje. Karto sem že kupila in tako sem prisiljena obiskovati vadbo. Nimam izgovorov, saj je to ura, ko je tudi Nejc načeloma doma in lahko uspava Ceneta. Tako tudi nimam nobenih skrbi in se lahko posvetim samo svojemu razmigavanju.

V soboto smo se udeležili Triglav teka. Moj oči je zaposlen v tem podjetju in vsako leto se nekdo izmed nas udeleži družinskega teka. Letos smo šli babica, dedek, Nejc, jaz in Cene. Preteči smo morali 4,4 km. Tekla sem brez predpriprav, pred tem v zadnjem času sploh nisem tekla, ampak sem samo ''vozičkala''. Tisto jutro smo zaspali, zato za ogrevanje nisem imela časa. Ampak s kombinacijo teka in hoje sem premagala to razdaljo. Bila sem predpred zadnja, ampak z rezultatom nisem bila obremenjena. Ceneta pa je v vozičku vozil dedek, zato sta bila glavna atrakcija dogodka.

Fotografija: Pexels