Uporabne vsebine

Mamin dnevnik: 35. teden

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

 

Počasi smo se začeli privajati, da je prišel september, da je na vrata potrkalo novo šolsko leto. Poleti je bilo super, ker je bila moja mami doma, ker je učiteljica in je imela počitnice. Tudi sestra se je po porodniškem dopustu vrnila nazaj v službo. Veliko prijateljic, s katerimi sem do sedaj ''vozičkala'', ima eno leto starega otroka in ga v tem obdobju uvaja v vrtec. To pomeni, da počasi ostajam sama ... Ja, kdaj pa kdaj se dogovorim z drugimi kolegicami, da gremo skupaj na kavico, ampak ''vozičkanje'', dopoldansko potepanje pa žal ne bo več na urniku, kot je bilo včasih. Po eni strani sem zelo žalostna, po drugi pa ... Imela bom več časa za pisanje magistrske naloge. Imela sem že nekaj sestankov s svojo mentorico in drugo profesorico, s katero sva izdelali načrt, kako bo videti moja magistrska naloga. Veliko literature bom morala preštudirati. Resnično me čaka ogromno dela. Tako da bo nekako moja ''osamljenost'' dejansko brca, da se bom lažje lotila vseh potrebnih zadev. Prilagodila se bom sama sebi in Cenetu, naredila bom tako, kot bo nama ustrezalo. Vsak dan bova šla najprej na sprehod. Ko bo utrujen, ga bom položila v njegovo posteljico. In ko bo spal, bom jaz delala.

 

Z Nejcem sva se odločila tudi, da se bova naslednje leto poročila. Nisva imela klasične zaroke. Vedno sva govorila, da se bova poročila potem, ko bova dobila prvega otroka. To je najina velika želja. Hihi, še vedno pa bi rada imela zaročni prstan. Drugače pa sem že počasi začela s pripravami. Želim že sedaj urediti najbolj pomembne zadeve, podrobnosti pa bodo ostale in lahko počakajo do nekaj mesecev pred poroko. Zakaj moram že vse urejati? Ker je poroka predvidena za 20. maja, na zelo priljubljen datum. Maj je mesec, ko se poročna slavja začnejo. Vnaprej je že vse zasedeno. Seveda sem ob tem vsa navdušena. Verjetno se bom malce umirila, ko bom uspela urediti glavne stvari. Verjamem, da bom na vse skupaj malo pozabila ... No, upam, da bom, ker te dni se zelo težko zaradi tega osredotočim na pisanje magistrske naloge. Moja glava ne more razmišljati o dveh pomembnih prelomnicah v mojem življenju. Tako da se bom zdaj malo več posvečala poroki, ker je treba v organizacijo vložiti veliko truda. Ampak vem, da mi bo na koncu vse uspelo!

 

Zaradi dežja sva veliko časa s Cenetom preživela doma. Očitno vreme vpliva nanj, spal je zeloooo veliko. Z Nejcem sva končno tudi dočakala, da je spal neprekinjeno celo noč. Upam, da bo tako še naprej trajalo, saj sem se zato zbujala spočita. Vstajala sva med 7. in 8. uro in takoj sem mu pripravila stekleničko z mlekom. Tako ni bil nemudoma lačen in sva se lahko še cartala v postelji. Zelo počasi sva se potem uredila in zajtrkovala. Tašča je delala popoldne, zato je kar nekaj časa pazila na Ceneta, da sem se lahko jaz posvetila vsem zgoraj naštetim obveznostim. Vesela sem, ker je navajen na druge ljudi in se jih sploh ne boji.

 

Zaupati vam moram, da Cene zdaj samo še kobaca. Zelo lepo. Tudi samostojno že sedi. Iz bočnega položaja se dvigne in usede. Tako mi je sedaj veliko lažje. Ko ga odnesem v sobo, ga položim na tla in potem pride za mano. In se usede ter se sam zamoti. No, seveda sedaj pogosteje odpira omare in si hitro priščipne prste. Še vedno mu je zelo zanimivo stojalo za perilo. Ampak nič hudega se mu ni pripetilo, je pač na svoji raziskovalni poti. Seveda ga imam ves čas na očeh, ampak v sekundi, ko želim nekaj narediti, je on že na drugem koncu sobe in se dotika nečesa novega. Postal je zelo živahen in radoveden. Vsi so mi govorili, da sem lahko vesela, ker se še ne giba samostojno. Ampak jaz sem trenutno presrečna, ker je aktiven. Resnično mi je lažje, no, mogoče se bom čez nekaj časa še premislila, ampak trenutno se ne pritožujem ...

Fotografija: Pexels