Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Dojenje Ceneta mi je predstavljalo veliko preizkušnjo, ker sem se že od začetka srečevala z različnimi mnenji. Nekateri so mi govorili, da imam dovolj mleka. Po drugi strani sem pa sama ugotavljala, da je količina mojega mleka vseeno premajhna zanj. Tako že od začetka poleg mojega mleka dobiva tudi adaptirano. Že v porodnišnici. Redkokateri dan je bil dovolj sit le po dojenju. Zaradi tega sem bila ves čas pod pritiskom. Nenehno se mi je v glavi vrtelo, da je v filmih prikazano vse zelo lepo. Mamica ima dojko, jo ponudi dojenčku in on se prisesa nanjo ter pije mamino mleko. V resničnem življenju pa ni tako preprosto. Dojenje mi je iz dneva v dan povzročalo več stresa, ob tem nisem čutila povezanosti med nama. Žal moram priznati, da sem bila zaradi tega zelo nesrečna in nezadovoljna.

Prav tako sem morala uporabljati nastavek, ker nikakor ni sprejel moje bradavice. In tudi to mi je predstavljalo dodaten izziv, ker sem nenehno morala preverjati, kako je nameščen nastavek. Ponoči se mi je dostikrat tudi snel in sem ga v temi potem iskala po postelji. Vedno sem morala tudi nastavek po dojenju umivati. No, na srečo se Cene ponoči ni zbujal pogosto, na štiri, pet ur, ampak vseeno sem morala zaradi tega vstajati. Po celotnem procesu dojenja sem vedno še odšla v kuhinjo in mu pripravila stekleničko. Včasih mi je seveda na pomoč priskočil Nejc, veliko noči pa sem sama vse to urejala. Dojenje mi resnično ni vzbujalo lepih občutkov.

Ker je bil navajen na stekleničko, sem počasi začela razmišljati, da bi prenehala z dojenjem in bi Cene samo še pil mleko po steklenički. S takšnim razmišljanjem sem izzvala zgražanje pri nekaterih. Zavedam se, da je dojenje super in zelo zdravo za dojenčka, ampak na žalost, res na žalost, jaz se ''nisem našla v tem''. Ženske imamo različna mnenja in poglede ... Sama sem bila veliko bolj zadovoljna in srečna, ko sem mu ponudila stekleničko.

Drugi razlog pa je seveda ta, da sem potem lahko tudi lažje brezskrbno odšla na Bownovo terapijo in Ceneta pustila doma v varnih rokah. Prav tako sem odšla v trgovino, vedoč, da bo lahko jedel po steklenički, če bo lačen. In ponudil mu jo bo lahko Nejc. Najin Cene tako ni odvisen samo od mene.

Verjetno je to marsikomu nepredstavljivo in misli, da se ne trudim dovolj za svojega otroka, ampak če bi bila nesrečna mamica več mesecev, sem prepričana, da to ne bi bilo tudi zanj dobro.

Prav tako sem morala nenehno paziti, kaj jaz uživam, ker ima Cene krče, o čemer ste lahko brali v prejšnjih dnevnikih. Pripetilo se mi je namreč, da sem popila zelo sladkan čaj z medom, ko sem bila na obisku pri babici, in to mu je povzročilo zelo močne krče. Sledila je nočna žurka. Uf ...

Zato sva zelo počasi začela opuščati dojenje in mu večkrat ponudim le stekleničko z adaptiranim mlekom. Nič več mi ni treba paziti, kaj jem, zato sem tudi bolj pomirjena. Stekleničko mu ponudim vsake dve in pol ali tri ure, ponoči včasih pogosteje. Sedaj vem, če čez dan začne jokati, ni lačen. Vem, da se vzrok skriva drugje. Tako mi je resnično lažje.

V tem dnevniku sem bila povsem iskrena. Razkrila sem vam tisto, kar mogoče marsikatera ne bi na glas. Menim, da nesrečna mamica, ne more poskrbeti, da je njen otroček srečen. Želela sem spregovoriti o tem. Mislim, da bi o tem morali tudi več govoriti ...

Drugače smo preživeli fantastičen teden. Moja in Nejčeva babica sta imeli 11. februarja rojstni dan. Tako da smo en dan obiskali eno, drugi dan drugo. Moja babica ni več tako aktivna, zato je bila zelo vesela, da smo prišli k njej in ji priredili manjše praznovanje v ožjem družinskem krogu. Upihnila je 88 svečk, kar predstavlja že zavidljivo starost. Takšni skupni trenutki ji zelo veliko pomenijo. Jaz jo imam zelo rada, ker je zame v otroštvu in kasneje naredila veliko dobrega. Prav vsakdo bi si želel takšno babico. Danes je ponosna name, ker me vidi z otročkom. Vedno znova obujava spomine na moje otroštvo. Bila sem drobna punčka in z velikim nahrbtnikom sem k njej prihajala na obisk. To mi vedno znova pove. Te lepe spomine skrbno čuva. Kar ne more si predstavljati, da sem zdaj že tako odrasla, da sem že mamica. Cene je njen prvi pravnuk, zato je še bolj srečna. Obstaja pa še ena zanimivost v naši družini. Babica je imela tri hčerke in vse imajo hčerke. Jaz imam tudi dve sestri. In najin Cene je prvi fantek v družini po mamini strani. Zaradi tega je babica oz. Centova prababica še bolj radostna.    

Photo by RODNAE Productions from Pexels