Uporabne vsebine

Med vsemi prijateljicami sem prva zanosila, tako da se z njimi nekako nisem mogla pogovarjati o menjavanju plenic, težavah ob izraščanju prvih zob, dojenju ... One so še naprej vse noči preplesale, medtem ko sem jaz z dojenčkom v naročju hodila gor in dol po sobi. Ampak med ''vozičkanjem'' sem spoznala čudovito osebo, ki ima tako starega sina kot jaz. Postali sva nerazdružljivi prijateljici.

Prve mesece moje prijateljice nikakor niso razumele, da se na vrat na nos ob 22. uri ne morem z njimi odpraviti na pijačo in plesati vso noč. Za takšen podvig bi morala izvedeti veliko prej in si poiskati varstvo za dojenčka. No, sicer bi za sina v teh nekaj urah lahko skrbel očka, ampak najin otroček ni bil vajen piti mleka po steklenički, prisegal je samo na dojenje. Tako da resnično moji pobegi v svet zabave niso bili mogoči.

Med nosčenostjo v naselju nisem opazila nobene bodoče mamice. Nobena se ni sprehajala po parku in se ponosno božala po okroglem trebuščku. Mislila sem si, da se imajo vse že starejše otroke. Ampak sem se zmotila ... Med porodniškim dopustom, ko sem začela ''vozičkati'' s sinom naokrog, sem spoznala čudovito osebo. Držala sem se določenega urnika. No, vsaj približno, kolikor je bilo to izvedljivo. Po zajtrku sva se sinom vedno opravila na mini sprehod, ne glede na to da je bila zima. Primerno sem ga oblekla in sva šla. Pa tudi sama sem se zavila v toplo jakno, šal, kapo, rokavice, da mi mraz ne bi pokvaril najinega potepanja. Potrebovala sem malo sprostitve v objemu narave. Srečo imam – čeprav živimo v blokovskem naselju, sem le korak stran od prečudovite pokrajine, ki je v vseh teh letih postala moja oaza duševnega miru. Vajo sva ponovila pozno popoldne, po isti ustaljeni ruti. Hihihi ...

Takšnega mnenja je bila še ena mamica, ki se je prav tako kot midva s sinom ob enakih urah sprehajala s svojim sinom. Najini poti sta se pogosto križali in kar naenkrat sva se začeli pozdravljati, sčasoma pa sva se zapletli tudi v klepet. Medtem pa sta najina sinka ''brbljala'' po svoje in se navduševala nad igračami drug drugega. Naša druženja niso bila več le bežna srečanja, ampak sva se vnaprej dogovorili, kje se dobimo. Malčka sta odraščala in ''vozičkanje'' po kolovoznih poteh smo zamenjali za igrišče. Od daleč sva ju opazovali, medtem ko sva srebali kavico iz lončkov, ki sva si ju prinesli s sabo. Skupaj sva mimogrede rešili marsikatero težavo. Skupaj sva postavili številne diagnoze ... Hihihi, bili sva mami, pediatrinji, gopodinji, ki sta si izmenjevali nasvete, kako doma poskrbeti za kaos ob živahnih dečkih. Včasih sva si tudi izmenjali kakšen recept za hitro pripravljeno kašico ali celotno družinsko večrjo. Tudi nad partnerjema sva se pritoževali in ju obenem tudi hvalili. Ni teme, ki je nisva obdelali, predvsem starševske.

Sinova sta odšla v vrtec, midve pa sva najino prijateljstvo ohranili. Dopisovali sva si na družbenih omrežjih, pošiljali SMS sporočila in maile ter se kdaj pa kdaj odpravili na kavico v bližnjo slaščičarno. Še vedno si stojiva ob strani, le da sedaj modrujeva bolj o vzgoji. Fanta odraščata in nama vsak dan pripravita kakšen poseben izziv. Še dobro, da je prijateljica v mojem življenju in skupaj odkrivava marsikatere uporabne prijeme, trike ... No, da se ne bo bralo povsem napačno ... Vsaka ima super partnerja, ki sta tudi odlična očka, ampak midve sva seveda materinski tim, ki ve vse najbolje. Hahahahaha ... Šalo na stran, super je imeti tako dobro prijateljico toliko let. V današnjem času prijateljstva pridejo in gredo. Midve pa trenutno načrtujeva skupni poletni pobeg na morje. Samo še službene obveznosti in dopuste morava uskladiti in odideva na razvajanje. Se že vidim, kako se potepava po ulicah starega mesta, leživa na plaži in bereva knjigi v miru, večerjava v prečudoviti restavraciji pod zvezdami ...  Oh, kako lepooo ...

Avtor: N. K. 

Fotografija: Pexels