Uporabne vsebine

''Rast in razvoj možganov je med nosečnostjo nadzorovan s strani posebnih molekul, hormonov in rastnih faktorjev, ki so v različnih obdobjih različni. Zato genetsko ozadje, hormonsko ravnovesje matere, spol ploda, prehrana v nosečnosti, dodatki, kot je folna kislina, ali pa prisotnost alkohola in težkih kovin ter tudi bioloških agensov, kot so okužbe, zlasti v najbolj občutljivem obdobju, pomembno vplivajo na razvoj možganov,'' razlaga doc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine. V intervjuju s strokovnjakinjo boste izvedeli, kaj lahko vodi k okvaram možganov, ali so otroški možgani pomanjšani možgani odraslih. Spoznali boste, kako lahko starši vplivate na zdrav razvoj otrokovih možganov.

Kdaj se začnejo razvijati možgani pri zarodku? Kaj se dogaja?

Možgani so zelo dinamičen organ. Spreminjajo se celo življenje, v nosečnosti pa so procesi razvoja naravnost osupljivi. Začnejo se razvijati hkrati z drugimi tkivi. V prvih tednih nosečnosti je najbolj zanimiv proces nevrulacije, v katerem se oblikuje živčna cev.  Iz plasti, ki se imenuje ektoderm, se izoblikuje neke vrste cev, ki se spredaj kot da »napihne« v mehurčke, ki bodo kasneje veliki in mali možgani; cev pa podaljšana hrbtenjača in hrbtenjača. Celice se množijo in  pričnejo razlikovati med seboj. Temu procesu rečemo proliferacija. Nato pride do migracije – potovanja celic na svoja mesta. Celice se pričnejo organizirati; nevroni brstijo in se med seboj intenzivno povezujejo s sinapsami. Sinapse so stiki med celicami. Proti koncu nosečnosti se prične odlaganje mielina – mielinizacija, ki se izdatno pospeši po rojstvu in nato nadaljuje do poznih dvajsetih let.

Vsi procesi v nosečnosti morajo potekati pravilno in skladno, da imamo ob rojstvu običajno razvite možgane, ki pa nato zorijo do poznih dvajsetih let, ko dosežejo svoj optimum videza in delovanja. V prvih letih življenja možgani izredno hitro zorijo. Vzpostavijo se temelji za razvoj govora, učenja, logičnega mišljenja in tudi čustvovanja. Zgodnje otroštvo je kritično obdobje za razvoj večine sistemov v osrednjem živčevju, ki omogočajo veščine in znanja, ki jih potrebujemo kasneje v življenju. Pri tem je izredno pomemben vpliv okolja. Pomembna je kakovostna, uravnotežena in količinsko zadostna prehrana, pri čemer je za dojenčka najbolj idealno materino mleko in dojenje. Otroci  morajo pa dobiti dovolj priložnosti za usvajanje veščin. Odrasli smo dolžni zagotoviti prijazno in ljubeče okolje, ki omogoča optimalno uresničitev vrojenega, genetsko določenega potenciala otroka.

Kaj vpliva na njihov razvoj? Oz. kaj lahko vodi k okvaram?

Rast in razvoj možganov je med nosečnostjo nadzorovan s strani posebnih molekul, hormonov in rastnih faktorjev, ki so v različnih obdobjih različni. Zato genetsko ozadje, hormonsko ravnovesje matere, spol ploda, prehrana v nosečnosti, dodatki, kot je folna kislina ali pa prisotnost alkohola in težkih kovin ter tudi bioloških agensov, kot so okužbe, zlasti v najbolj občutljivem obdobju, pomembno vplivajo na razvoj možganov.  Pomen uživanja folne kisline poznamo danes skoraj vsi. Folna kislina je namreč pomembna pri zapiranju nevralne cevi. Zelo škodljivi pa so tudi biološki agensi, kot pravimo virusom in bakterijam. Virus ošpic ali rdečk je zelo teratogen; škodljivi pa so tudi drugi mikroorganizmi: npr. toxoplazma ali citomegalovirus (CMV).

Bolj zgodaj v nosečnosti ko deluje teratogen (škodljivi dejavnik), večje so nepravilnosti in lahko tudi nezdružljive z življenjem, kar lahko privede do spontanega splava. Ker so možgani tako kompleksni, je pomembno, da nanje pazimo z zdravim življenjskim slogom pravzaprav od zanositve dalje.

Kako so možgani zgrajeni?

Možgani so eden najzanimivejših, pa tudi najzapletenejših organov. Kot organ so na otip voljni, morda bi lahko rekli celo mehki in elastični in kot taki dobro zaščiteni s kostjo, znotraj lobanje. Obliva jih tekočina – likvor. Možgani odraslega tehtajo približno 1200–1400 gramov. So del osrednjega živčnega sistema, ki je preko podaljšane hrbtenjače povezan s hrbtenjačo. Največji del predstavljajo veliki možgani, ki so sestavljeni iz dveh polobel – hemisfer; njihov zadnji del pa sega nad manjše - male možgane; vmes je možgansko deblo.

Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov in podobnega števila podpornih celic, ki jim pravimo celice glija. To sicer niso nevroni, a so za delovanje možganov prav tako pomembne. Nevroni so tiste celice, ki povečini prožijo električne impulze. Po videzu spominjajo na zvezdni utrinek: njihovo telo z jedrom je kot zvezdica z žarki - dendriti; rep zvezdice pa je akson, ki prevaja impulze.   

Če bi možgane prerezali, bi opazili, da je zunanji del možganske skorje siv; podobno velja za globoka možganska jedra. Tem delom pravimo sivina – tu so zbrana v glavnem telesa nevronov. V notranjosti možganov pa prevladuje bel predel ali belina. Tu se pretežno nahajajo podaljški živčnih celic, ki so mielinizirani. Mielin je bela maščobna ovojnica, ki daje belini barvo. Tvorijo ga oligodendrociti, ki mielin odlagajo oziroma ovijajo okoli aksonov v osrednjem živčevju. To omogoča hitre povezave med celicami. 

Pri možganih opazimo tudi, da so nagubani – še najbolj spominjajo na oreh. Z nagubanjem je kroglasta površina znatno povečana, kar omogoča, da je v skorji precej več živčnih celic, kot če bi bila površina gladka.

So pa možgani zelo zahteven organ.  Kljub temu, da predstavljajo le 2 % človekove teže, porabijo kar 20 % vsega kisika. So neke vrste komandni stolp in glavni šef/šefica našega telesa. Uravnavajo in nadzirajo delovanje vseh drugih organov.

Kako veliki so dojenčkovi možgani ob rojstvu? Koliko je to v primerjavi s težo odraslih možganov? Se dojenčkovi možgani razlikujejo po videzu od odraslih?

Odrasli in otroški možgani se razlikujejo. Tako kot otroci niso pomanjšani odrasli, tudi njihovi možgani niso zgolj manjši ali slabše delujoči možgani odraslega. Možgani otrok in odraslih se razlikujejo tako po videzu, masi, anatomskih in biokemičnih značilnostih kot tudi po procesih, ki se v njih odvijajo.

Ob rojstvu donošenega, zdravega novorojenčka možgani tehtajo približno 300 g, kar je 10 % telesne mase. Tekom razvoja pa možgani dosežejo končno maso 1400 g, kar je le še približno 2 % telesne mase. V razvoju in zorenju možganov ne gre le za pridobivanje mase ali prostornine, pač pa prihaja tudi do razlike v delovanju in zorenju struktur. Nevroni zelo intenzivno nastajajo v prvih tednih po zanositvi, nato potujejo - migrirajo na mesta, od koder se s pomočjo opornih celic premaknejo na končno mesto, kjer se povezujejo v omrežja. Najdlje potujejo nevroni, ki  so v možganski skorji. Zanimivo je, da prvi pričnejo z naseljevanjem možganske skorje veliki nevroni – to so motorični nevroni možganske skorje, t. i. Betzove piramidne celice, ki imajo tudi zelo dolge aksone, ki segajo preko celotne dolžine hrbtenjače do predela, kjer nato tvorijo stik z nevronom, ki nato komunicira z npr. mišico. Malo za šalo, malo za res – najdaljše aksone imajo tako košarkarji. Njihovi aksoni, sploh recimo aksoni ishiadičnega živca, so lahko dolgi več kot meter!  

Omrežja nato pričnejo delovati in se povezovati med seboj, dokler se ne izoblikujejo v funkcionalne enote. Nevroni se tekom razvoja spreminjajo in zorijo ter se pričnejo biokemično razlikovati, razvijajo se dendriti in aksoni, povečuje se število povezav – sinaps. Število sinaps je največje prav v otroštvu, nato pa se število povezav spreminja glede na njihovo uporabo po načelu: uporabi ali izgubi. Pridobivanje, tako na količini kot masi, po načelu več je bolje, za možgane ne velja. Možgani namreč delujejo zelo ekonomično, kljub temu da so najbolj potrošen organ, saj porabijo kar 20 % vsega kisika, ki je na voljo telesu. Zaradi energetske vzdržnosti mora biti vsega ravno prav glede na zahteve, ki se jim možgani stalno prilagajajo.

So otroški možgani pomanjšani možgani odraslih?

V nobenem pogledu niso možgani otrok »pomanjšani« ali celo »slabše delujoči« možgani odraslih. Gre za možgane, ki so sicer volumsko res manjši, lažji, manj mielinizirani, a rastejo in zorijo. Ker procesi zorenja niso zaključeni do poznih dvajsetih, je drugačno tudi njihovo delovanje.

Včasih slišim, da mali otroci še nimajo čelnih režnjev. To ne drži. Imajo jih, le niso še mijelinizirani tako kot pri mladostnikih in odraslih. Biokemični procesi so drugačni in njihovo delovanje – ter naše vedenje kot funkcija delovanja možganov, v tem primeru čelnih režnjev, je drugačna.

Pogosto slišimo, da se v možganih skrivajo male sive celice. Kaj to pravzaprav pomeni?

Besede, ki jih je položila Agatha Christie slavnemu belgijskemu detektivu Herculu Poirotu v usta, radi uporabimo kot ilustracijo preciznega mišljenja. Gre za zelo posrečen opis nevronov v možganski skorji. Možganska skorja je siva, v njej so telesa nevronov, ki so »odgovorni« za mišljenje. Za kognicijo je npr. zelo pomemben predel čelne skorje. Očitno je pisateljica imela veliko znanja ne le o vedenju in nravi ljudi, pač pa tudi o možganih – nevroznanost pravzaprav združuje ta znanja oz. vedenja, ki jih je uporabljala pri pisanju kriminalk.

Kako lahko pripomoremo k čim bolj zdravemu razvoju otrokovih možganov starši?

Starševstvo je po mojem mnenju nekaj najlepšega v življenju; z vidika razvoja možganov pa tudi nekaj najpomembnejšega. Starševstvo razumem kot vzajemni proces učenja, kjer se starši učimo od svojih otrok in kjer se otroci učijo od nas, odraslih. Gre pravzaprav za medsebojno spodbudo – tudi starši rastemo skozi otroke. Prav z našim odnosom, ki je pristen, oseben in vedno dinamičen, namreč najbolj vplivamo na izkušnje naših otrok, jih vzgajamo in učimo ter celo fizično spreminjamo strukturo možganov in lahko vplivamo celo na izraznost genov preko epigenetike. Seveda je pomembno, da kot starši poskrbimo za osnovne, fiziološke potrebe. To je naša dolžnost, da so otroci siti, čisti, spočiti. Da poskrbimo za njihovo varnost, da jim naklonimo svoj čas. Ko so otroci majhni, moramo dati svoje potrebe nekoliko vstran – ne popolnoma, a vendarle mali otroci potrebujejo našo fizično prisotnost, našo srčnost in tudi miselno prisotnost. Sliši se preprosto, a v času hektičnega hitenja med različnimi dolžnostmi, ni tako preprosto.

Daleč najboljši starši, ki jih otrok lahko ima, so takšni, ki med priučevanjem starševstva delajo napake, a se iz njih učijo. To je pomembno vedeti, saj nas ob tem dejstvu ne hromi strah pred lastno zmotljivostjo in pristnostjo ter nedoseglivim idealom »popolnega starša«.  Če se zavedamo, da je za zdrav razvoj in zorenje možganov potrebno ravno pravšnja mera vzpodbude in nelagodja, dober vzgled, čas (dovolj časa, da poskusimo nekaj novega, napravimo neumnost in napako popravimo!), sledenje lastnim strastem in talentom, ter občutek varnosti, potem smo na poti dobre vzgoje in primernega razvoja otroka. Večina zdravih otrok namreč zraste v ljubeče, odgovorne, srečne in samouresničene odrasle, ker smo jih imeli radi in bili dober vzgled.

Se struktura možganov z leti spreminja? Kako lahko ohranimo oz. krepimo kognitivne sposobnosti skozi življenje?

Možgani se, tako kot druga tkiva, starajo. To se odraža lahko v spremembah v vsakodnevnem vedenju, težavah pri iskanju stvari ali težavah s spominom, pozabljanjem. Na staranje možganov vplivajo številni dejavniki, zelo pomembno je ohranjanje ali priučitev zdravega življenjskega sloga. Prej ko ga usvojimo, bolje za naše možgane. Kajenje in uživanje alkohola tako  povečata možnost nastanka demence; pomembni, a preprečljivi dejavniki, ki pospešujejo staranje možganov, so še: sladkorna bolezen, holesterol in visok krvni tlak. Slednje lahko preprečimo s skrbjo za zdravo, uravnoteženo prehrano ter telesno aktivnostjo (tako aerobno kot anaerobno in vajami za moč). Sredozemska prehrana, ribe, oreški, veliko sadja in zelenjave ugodno vplivajo na delovanje možganov ter celo delujejo preventivno proti demenci. Možgani potrebujejo tudi miselne izzive. Pri tem pomagajo igrivost in radovednost, ki se ju trudimo zadržati pozno v starost; pomagajo tudi različne igre, branje in spremembe določenih življenjskih navad ter priučitev novih znanj in veščin. Slovenci imamo pregovor, da je »spanec boljši kot žganec«, kar drži. Spanec naj bo krepčilen, naj ga bo dovolj, brez elektronskih motilcev. To pa nas že vodi v naše okolje, ki je kognitivno kljub (ali pa prav zaradi) napredka, zelo zahtevno in večkrat stresno. Da bi se znebili odvečnega stresa, bi morali meditirati, manj skrbeti in se več veseliti, sproščeno gibati, družiti s prijatelji, pa tudi izvajati dihalne in umiritvene tehnike. Možgani so »narejeni« za učenje. Hrepenijo po novem znanju in informacijah, v dobri družbi in spodbudnem, naravnem okolju.

Skratka: ponotranjimo zdrav življenjski slog, brez razvad, kot so kajenje, droge, alkohol. Bodimo aktivni: tako telesno kot miselno. Družimo se s prijatelji in ohranjajmo socialno mrežo. Udeležujmo se izletov, različnih dogodkov, spoznavajmo nove kraje in ljudi. Naučimo se česa novega! Počnimo raznolike reči. Vsak dan nasmejmo koga od najbližjih; vrnimo nasmeh neznancu na ulici. Pomagajmo človeku v stiski. Za te reči nismo nikoli prestari – in naši možgani nam bodo hvaležni.