Uporabne vsebine

Starši najbolj poznajo svojega otroka in ne smejo mu vsiljevati določenih gibov, lahko pa z ustreznim rokovanjem in spodbujanjem določenih gibov veliko pripomorejo k njegovemu gibalnemu razvoju. S Tajo Plut, certificirano inštruktorico razvojno-gibalne vadbe za dojenčke, smo se pogovarjali, kako poteka dojenčkov razvoj, zakaj je masaža priporočljiva, katere gibalne igre so primerne zanj.

Kako lahko mamice in očki spodbudijo dojenčkov razvoj?

Tako, da dojenčku pustijo, da sam raziskuje in mu omogočijo varno okolje. Hkrati pustijo, da razvojne mejnike osvaja sam. Ustrezne gibe mu le pokažejo in ne delajo namesto otroka, ga le motivirajo, da naredi sam (na primer otroka ne posedamo, dokler se ne usede sam, otroka ne vodimo za roke, da hodi, počakamo, da shodi sam – lahko pa ga na primer pokličemo in spodbudimo, da bi prišel sam do nas in naredil prve samostojne korake …). Vsekakor se ne obremenjujemo s časovnimi mejniki, kdaj bi ga moral dojenček osvojiti, daj je vsak zase, svoj individum in ga bo osvojil, ko bo za to pripravljen.

Zakaj je tako pomembno, da pravilno rokujemo z dojenčkom, ga z ustreznimi prijemi pestujemo, nosimo, previjamo, kopamo ...?

Z ustreznim rokovanjem z dojenčkom ne obremenjujemo hrbtenice in drugih predelov, ki za take obremenitve niso prilagojeni, kar pomeni, da dojenčku ne škodujemo. Najpogostejša napaka pri rokovanju je dvigovanje s hrbta. V hrbtenici se mišice preveč okrepijo glede na osrednje trebušne mišice (zadnji del telesa je zato močnejši kot sprednji del), kar privede do neskladnega mišičnega tonusa, kar opazimo kot usločenost v hrbtenici in zategovanje glavice nazaj. Pri nadaljnjem razvoju je to lahko velika ovira, če tako imenovane ekstenzije ne odpravimo z ustreznimi vajami in rokovanjem.

Obstaja kar nekaj gibalnih mejnikov v prvem letu otrokovega razvoja. Pojasnite prosim, kako poteka dojenčkov gibalni razvoj.

Zelo pomembno je, da pri dojenčkih nismo obremenjeni s časovnimi mejniki, predvsem tistimi, ki jih zasledimo na raznih forumih in nestrokovnih straneh. Vsak dojenček je drugačen in vsak osvoji mejnike, ko je na njih pripravljen in jih je sposoben doseči. Večji pomen je, da se mejniki osvajajo po vrsti in da se kakšen ne preskoči. Zato dojenčka spodbujamo in z ustreznimi vajami usmerimo, da mejnike osvoji. Dojenčkov razvoj poteka od glave do nogic. Postopoma iz ˝pasenja kravic˝ preide v obrat s hrbta na trebuh in obratno, začne pivotirati (se vrteti okoli svoje osi, leže na trebuščku), ko osvoji bočni sed (otrok sedi na boku z rokicami ob telesu) se kmalu prestavi v pravo sedenje, začne kobacati, vstane ob opori in kaj kmalu sledijo prvi samostojni koraki. Bistveno je, da dojenček vse mejnike doseže sam in ga ne postavljamo v položaje, do katerih še ne zna priti sam.

Kaj v prvem letu odsvetujete staršem? Česa ne smejo početi, ker lahko tako na primer otrok osvoji napačne gibe?

Zelo pomembno je, da ne prehitevate časa. Dojenček rabi vašo podporo, da ga pustite, da samostojno raziskuje in je svoja oseba, saj bo le tako postal samozavesten. Veliko bolj je zadovoljen, ko do nekega položaja pride sam, kot če ga postavite vi. Bistvo je, da vanj verjamete in mu zaupate, saj se bo le tako počutil suvereno. Dojenček je pripravljen sedeti takrat, ko se usede sam in ne, ko ga posedete vi. Prav tako je pripravljen hoditi, ko shodi sam, in ne, da ga za roke vodite vi. Vsiljeni mejniki naredijo otroku veliko škode tudi za kasnejše obdobje življenja. Otroka čim večkrat postavite na tla (na začetku na primer na telovadno podlogo) in pustite, da raziskuje sam, saj se tako zgodi največ razvoja. Seveda poskrbite tudi, da bo otrok v položaju, ki mu ustreza (na primer, če pri ležanju na trebuščku joka, ga ne pustite v takšnem položaju, ampak čas postopoma podaljšujte, tako kot mu ustreza).

Priporočate tudi masažo dojenčkov. Zakaj?

Seveda je priporočljiva tudi masaža dojenčka. Bistvo je sproščanje tako mame kot dojenčka, prav tako se med masažo vez med dojenčkom in mamo (ali drugo osebo) zelo okrepi. Pomembna je tako verbalna kot neverbalna interakcija in komunikacija. Z masažo pospešimo dojenčkov krvni obtok in spodbujamo delovanje imunskega sistema. Zmanjšajo se tudi prebavne težave in krči, hkrati pa se razgiba celotno telo.

Opišete prosim, kako je treba pravilno previti otroka.

Otroka vedno previjamo prek boka, kar pomeni, da nikoli ne dvigamo nogic nazaj proti glavi, ampak prek medenice primemo eno nogo in jo bočno odmaknemo (kot bi dojenčka želeli postaviti na bok), spodaj podstavimo pleničko in ponovimo še z drugo nogo.

Opišite prosim, kako se pravilno nosi dojenčka, ki še ne drži samostojno glave pokonci.

Dojenčka lahko nosimo v naročju tako, da ima glavico podprto z našim komolcem – pazimo, da mu glavica ne visi čez komolec. Rokici morata biti obvezno spredaj, saj postavljanje rokica zadaj lahko privede do ekstenzijskega vzorca. Če mu med pestovanjem zunanjo nogico pokrčimo proti popku (obvezno mora iti koleno ravno k popku in ne navzven), hkrati krepimo še osrednje trebušne mišice. Nogico pokrčimo tako, da primemo pod stopalom in nogico pokrčimo s kolenom k popku.

Naštejte kakšne gibalne igre, primerne za dojenčke.

Kroženje s prsti okoli popka v smeri urinega kazalca (saj tako poteka tudi prebava); ˝vožnja kolesa˝ oz. koleno pokrčiš ravno k popku; dojenček objame sam sebe, nato rokici iztegne in se spet objame (tokrat je spodaj druga rokica); z igračko dojenčka motiviraš, da iztegne rokice in/ali nogice nad sabo – k igrački; ˝risanje sončka˝ po trebuščku – eno dlan damo pod popek, z drugo nad njo rišemo sončne žarke; z dojenčkom hodimo po prostoru in vmes malo počasi tečemo, hitro počepnemo, hitro vstanemo itd., da dojenček ozavesti spreminjanje hitrosti in prosti pad. Gibalne igre so zelo različne, glede na stopnjo razvoja dojenčka.

Tudi sami ste mama. Dobijo mamice dovolj informacij in usmeritev pri nas, kako lahko pripomorejo k otrokovemu gibalnemu razvoju?

Če mamica donosi dojenčka brez razvojnih atipičnosti, pri nas ni deležna nobene strokovne pomoči. Vsaj takšno izkušnjo sem imela sama. Nihče te ne nauči pravilnega rokovanja (v šoli za starše ti na hitro pokažejo na lutki, enkrat vsak gib). Nihče te ne usmerja, kaj početi z dojenčkom, da mu koristiš in ne škoduješ, prepuščen si sam sebi in spletu, polnemu nepreverjenih in nestrokovnih informacij. Prav to želimo z vsemi ostalimi inštruktoricami razvojno-gibalne vadbe za dojenčke spremeniti. Mamicam pokazati, da v dani situaciji niso same in da obstajata pomoč ter rešitev. Menim, da bi vsaki novopečeni mamici takšne razvojno-gibalne urice morale brezplačno pripadati s strani države.

Kako se vam je utrnila ideja o BABYMOVE?

Že od nekdaj me zanimata gibanje in zdrav razvoj nasploh. Ko sem dobila najprej nečaka in kasneje še sina, sem se bolj usmerila v gibanje dojenčkov in mlajših otrok. Opazila sem, da ob rojstvu ne dobiš res nobene prave podpore, kar se tiče gibalnega razvoja otroka in to sem želela spremeniti. Vsaka mamica želi poskrbeti, da bo z njenim dojenčkom vse v redu in k temu pripada tudi gibalni razvoj. Hkrati sem opazila, da ogromno (večina) staršev dela velike napake pri rokovanju z dojenčkom in ne opazijo, da nekateri gibi in položaji niso ustrezni (na primer dojenček zateguje glavico nazaj, sedi v položaju W oz. M …) in zagotovo je to posledica pomanjkanja znanja na tem področju. Moj namen je, da to večinoma spremenim.

Organizirate razvojno-gibalne urice za dojenčke. Kako se odvija takšna urica? Kaj počne dojenček, kaj mamica?

Na uricah starše učimo, kako pravilno izvajati vaje z dojenčkom, in sicer jaz kažem na lutki, mamica dela s svojim dojenčkom pod mojim nadzorom, da se vaje izvajajo ustrezno. Urice so ločene po stopnjah razvoja dojenčka, v štiri stopnje. Prva stopnja je bolj mirna in statična. Gibi so počasni in vse z dojenčkom počnemo mi. Vaj je manj in so krajše, saj bi bilo drugače za tako majhne dojenčke preveč naporno. Preostali del ure predstavljajo še masaža, refleksoterapija, umirjanje … Druga stopnja je že malenkost bolj dinamična. Vključenih je že več pesmic in pripomočkov (igrače, žoge, valji …). Dojenčku pomagamo začeti gib in poskušamo doseči, da ga z našo motivacijo zaključi sam. Tretja stopnja je že povsem dinamična. Spodbudimo ga, da gibe izvaja sam, in poskrbimo, da jih izvaja pravilno. Dojenčki se na tej stopnji tudi že igrajo med sabo in se premikajo po prostoru. Četrta stopnja je zelo dinamična. Gibe izvaja sam, mi ga le usmerjamo, da jih izvaja pravilno. Uporabljamo že zahtevnejše pripomočke (piklerjev trikotnik, gred, poligon, žoge …). Urice so zelo poučne, koristne in hkrati zabavne.

Kakšni so vtisi staršev po obisku delavnice?

Odzivi so zelo pozitivni. Sklepajo se številna nova prijateljstva, pridobi se veliko novega znanja, dojenčki postanejo samozavestni, motorični in čedalje bolj samostojni. Na uricah je vedno dobra, pozitivna energija, pogovarjamo se o številnih skupnih temah in iščemo rešitve. Vsi domov odidemo zadovoljni in že komaj čakamo naslednje srečanje.